V Ljutomeru je potekala slovesnost ob 140. obletnici prvega tabora, na katerem je 7.000 ljudi podprlo program Zedinjena Slovenija.
Slavnostni govornik je bil premier Janez Janša. V svojem nagovoru je poudaril, da tabori pričajo o tedanji državljanski kulturi, ko sta bila presežena kulturni boj ter prepričanje o ekskluzivnosti določene politične mentalitete. Pri tem je zatrdil, da proslave obletnic ne smejo biti uperjene proti nikomur.
Janša: Ideje "zedinjene Slovenije" bi se morali spominjati večkrat
Predsednik vlade meni, da bi se morali ideje o združeni Sloveniji, ki je stara 160 let, spominjati večkrat: "In to kljub temu, da od preteklosti ni mogoče živeti, vendar pa prav tako ni mogoče polno živeti brez narodne identitete. Ne zgolj zato, ker je temelj nacionalne kulture, ampak tudi zato, ker je ta identiteta globoko usidrana v preteklosti. Usoda vsakega naroda je odvisna predvsem od tega, če zna trezno presojati lastno zgodovino, družbo, človeka in svet ter če gradi vrednote na resničnih in trajnih spoznanjih."
V petek odkrili kip Radoslava Razlaga
Slovesnosti ob visoki obletnici prvega tabora v Ljutomeru potekajo že od začetka leta, ko je bila predstavljena monografija Ljutomer - osrčje Prlekije, z današnjo pa dosegajo vrhunec.
V petek se je tako v okviru praznovanja obletnice prvega tabora, na katerem so ljudje zahtevali tudi priznanje slovenščine kot uradnega jezika, končal znanstveni simpozij na to temo. Odkrit je bil doprsni kip pesnika in pisatelja Radoslava Razlaga, na slavnostni seji občinskega sveta Ljutomer pa podeljene občinske nagrade in priznanja.
O taborih obširno poročalo domače in tuje časopisje
Prirejanje množičnih političnih in kulturnih zborovanj na prostem, ki je na Slovenskem potekalo med letoma 1868 in 1871, je imelo za Slovence velik afirmativen pomen. O taborih je obširno poročalo domače časopisje, pa tudi številni časniki po monarhiji, predvsem osrednji dunajski. Zanimanje zanje se je širilo tudi prek slovenskih nacionalnih meja.
Med letoma 1868 in 1871 17 taborov
V tistih letih so na slovenskem etničnem ozemlju organizirali 17 taborov; prvi je bil, kot je že omenjeno, pred 140 leti v Ljutomeru. Cesarsko namestništvo v Gradcu je zborovanje sprva prepovedalo, vendar ga je liberalnejši notranji minister pozneje le dovolil. Za predsednika je bil izvoljen doktor Radoslav Rázlag, ki je bil tedaj ena osrednjih slovenskih političnih osebnosti in poznejši kranjski deželni glavar.