V Društvu kmečkih žena Ormož še vedno ohranjajo tradicijo pridelovanja lanu
V društvu je še vedno nekaj članic aktivnih, ki še vedno rade prikažejo kako se prideluje lan, njen postopek in kako pride do končnega izdelka lanenega platna
Članice društva kmečkih žena Ormož še vedno ohranjajo in negujejo tradicijo pridelovanja lanu
V Društvu kmečkih žena Ormož deluje tudi sekcija za prikaz od lanu do lanenega platna. V društvu je še vedno nekaj članic aktivnih, ki še vedno rade prikažejo kako se prideluje lan, njen postopek in kako pride do končnega izdelka lanenega platna.
Tako so se članice pred kratkim tudi udeležile prireditve v Bogojini,
kjer so prikazale celoten postopek od lanu do platna. Tako članice kolo
časa pri prikazu vedno zavrtijo za nekaj stoletij nazaj, ko so še skoraj
pri vsaki hiši opravljali to opravilo, saj je šlo za dopolnilni zaslužek
na kmetih.
Članice najprej zgodaj spomladi laneno seme posejejo na njivo, celo leto lan negujejo in konec avgusta lan populijo, ga povežejo v snope in ga dajo sušit na sonce. Ko je lan suh, mu najprej na riglih odstranijo seme in ga dajo na trlice, nato lan počešejo in gre na kolovrat, kjer nastane lanena nit. Niti nato navijejo na motovil, nato pa niti ovijejo v klopke. Sledi postopek tkanja na statvi in iz statve gre gotovo laneno platno za uporabo. Laneno platno so nekoč uporabljali za moško in žensko spodnje perilo, za prte, prtičke, vrče, ponjave – za sušenje zrnja.
Nato so še prikazale ročno pranje perila v potoku, sušenje perila na soncu in razstavo končnih lanenih izdelkov. Kot nam je povedala vodja te sekcije Marta Gregorc, še vedno rade ohranjajo to kmečko opravilo, predstavljajo se v šolah, vrtcih in na raznih prireditvah v Prlekiji, Prekmurju in drugod. To znanje prenašajo tudi na mlajše rodove.
Danes še lan sejejo kot za svojo uporabo za prikaz in izdelke. Laneno seme pa je še zelo zdravilno, saj ga dosti uporabljajo v zdravilstvu, kozmetiki, iz lanenega semena pa se lahko stisne tudi laneno olje. Tako članice s temi prikazi hočejo ohranjati kulturno dediščino teh krajev iz preteklosti, da ne bi šli v pozabo in da bi mlajši vedeli kako so nekoč njihovi predniki bili oblečeni. To opravilo je bilo nekoč na vasi zelo cenjeno, tako je povezovalo prebivalce med seboj in tako vse ženske iz društva prikažejo to že pozabljeno kmečko opravilo in tako ohranjajo tradicijo te poučne prireditve.
Članice najprej zgodaj spomladi laneno seme posejejo na njivo, celo leto lan negujejo in konec avgusta lan populijo, ga povežejo v snope in ga dajo sušit na sonce. Ko je lan suh, mu najprej na riglih odstranijo seme in ga dajo na trlice, nato lan počešejo in gre na kolovrat, kjer nastane lanena nit. Niti nato navijejo na motovil, nato pa niti ovijejo v klopke. Sledi postopek tkanja na statvi in iz statve gre gotovo laneno platno za uporabo. Laneno platno so nekoč uporabljali za moško in žensko spodnje perilo, za prte, prtičke, vrče, ponjave – za sušenje zrnja.
Nato so še prikazale ročno pranje perila v potoku, sušenje perila na soncu in razstavo končnih lanenih izdelkov. Kot nam je povedala vodja te sekcije Marta Gregorc, še vedno rade ohranjajo to kmečko opravilo, predstavljajo se v šolah, vrtcih in na raznih prireditvah v Prlekiji, Prekmurju in drugod. To znanje prenašajo tudi na mlajše rodove.
Danes še lan sejejo kot za svojo uporabo za prikaz in izdelke. Laneno seme pa je še zelo zdravilno, saj ga dosti uporabljajo v zdravilstvu, kozmetiki, iz lanenega semena pa se lahko stisne tudi laneno olje. Tako članice s temi prikazi hočejo ohranjati kulturno dediščino teh krajev iz preteklosti, da ne bi šli v pozabo in da bi mlajši vedeli kako so nekoč njihovi predniki bili oblečeni. To opravilo je bilo nekoč na vasi zelo cenjeno, tako je povezovalo prebivalce med seboj in tako vse ženske iz društva prikažejo to že pozabljeno kmečko opravilo in tako ohranjajo tradicijo te poučne prireditve.
