Dan, ko se spominjamo vseh, ki jih ni več med nami
Zaradi množičnega obiska grobov je v okolici pokopališč tudi pričakovati gnečo
Slovenci smo že leta v samem svetovnem vrhu po porabi sveč na prebivalca
1. november, dan spomina na mrtve, je državni in krščanski praznik, ki se praznuje po vsem svetu. Po vseh župnijah
bodo darovali maše, običaj pa narekuje, da na grobove sorodnikov in prijateljev odnesemo sveče ter rože.
Začetek novembra je
nekoč pomenil začetek leta oz. začetek zimskega obdobja za Kelte, saj se
je leto nekoč delilo le na zimsko in poletno obdobje. Za mrtve so pekli
kolače ter delili jabolka in orehe.
V številnih slovenskih krajih se je do danes ohranila navada, da se na ta dan vzgojijo rože, 1. november pa je tudi priložnost za srečanja z bližnjimi, saj je v številnih družinah navada, da na dan spomina obiščejo mrtve na grobovih, se udeležijo cerkvenega obreda in v krogu najbližjih preživijo dan.
Slovenci pa smo že leta v samem svetovnem vrhu po porabi sveč na prebivalca. Vsako leto jih prižgemo preko 20 milijonov, polovico od tega jih zagori v obdobju okoli 1. novembra.
Zaradi množičnega obiska grobov je v okolici pokopališč tudi pričakovati gnečo.
V številnih slovenskih krajih se je do danes ohranila navada, da se na ta dan vzgojijo rože, 1. november pa je tudi priložnost za srečanja z bližnjimi, saj je v številnih družinah navada, da na dan spomina obiščejo mrtve na grobovih, se udeležijo cerkvenega obreda in v krogu najbližjih preživijo dan.
Slovenci pa smo že leta v samem svetovnem vrhu po porabi sveč na prebivalca. Vsako leto jih prižgemo preko 20 milijonov, polovico od tega jih zagori v obdobju okoli 1. novembra.
Zaradi množičnega obiska grobov je v okolici pokopališč tudi pričakovati gnečo.
