Prostovoljci so predstavili svoje utrinke in enomesečno delo v Afriki

Predstavitev prostovoljske misijonske izkušnje v Mozambiku

Jože Žerdin, torek, 12. november 2013 ob 14:13
Mateja Rus je otroke tudi naučila pozdrav v prleščini in prleško pesem Dere sen jaz mali bija

Mateja Rus je otroke tudi naučila pozdrav v prleščini in prleško pesem Dere sen jaz mali bija

V letošnjem letu se je sedem mladih odločilo, da se podajo na pot na črno celino v Afriko v državo Mozambik. Tako so se prostovoljci povezali preko misijonskega središča Slovenije, z misijonarkami sestrami salezijankami, ki že tam vrsto let delujejo. Namen odprave je bil, da bi z prostovoljnim delom pomagali v naselju Namaachi v misijonskem centru Marije Pomočnice, kjer je vrtec s 150 otroki, šola z več kot 1500 šolarji in dekliški internat z 90 dekleti, ki nimajo možnosti, da bi živele doma ali kje drugje.

»Afriški Dere sen jas mali bija« postal pravi hit
»Afriški Dere sen jas mali bija« postal pravi hit

Vodja odprave je bil salezijanec iz Zavoda Marianum v Veržeju Marko Suhoveršnik, ki je bil tudi glavni organizator te odprave. Tja so se odpravili večinoma študentke Eva Križnik iz Domžal, Jana Hernavs iz Celja, Kristina Hočevar iz Novega mesta, Maja Žibert iz Šentruperta, Mateja Rus iz Veržeja, Marko Suhoveršnik, salezijanec iz Veržeja in Pavel Koroš iz Podgorice iz Črne gorice. Ta ekipa je en mesec preživela največ časa, dekleta so pomagale v vrtcu, dve sta bili kot medicinski sestri, ki sta skrbeli za zdravje deklet v srednji šoli in v internatu, Pavel pa je pomagal pri izgradnji otroškega igrišča, pri športnih aktivnostih, saj je študent gradbeništva. Marko pa je bil kot načrtovalec dela in organizator dela, skupaj s sestrami misijonarkami, ki tam delujejo.

Prostovoljci, ko so prišli tja na prostovoljno delo, so se najprej znašli v velikih težavah, saj niso znali jezika, saj je tam glavni jezik portugalščina. V veliko pomoč so jim bile sestre, ki so se z njimi pogovarjale v angleščini in tudi slovenske sestre so tam in potem ni bilo več takih zapletov pri komuniciranju. Bivali so pri sestrah salezijankah, ki so jim nudile prenočišče in hrano, cepljenje in letalske vozovnice so si plačali sami s študentskim delom in prihranki. Na dolgo pot pa se niso odpravili s praznimi rokami, ampak so nesli veliko zdravil, šolskih pripomočkov, obutev, in veliko otroških igrač za otroke. Na tej črni celini so si nabrali veliko izkušenj, saj je tam življenje počasnega ritma, veliko je revščine in pomanjkanja, saj je v tej državi trajala večletna državljanska vojna.

Tako so se v četrtek, 7. novembra, prostovoljci letošnje misijonske odprave v Mozambiku v Kovačičevi dvorani Marianum v Veržeju predstavili s svojimi utrinki iz enomesečne prostovoljne izkušnje v Afriki. Prostovoljci so skozi sliko in besedo natančno predstavili svoje delo na črni celini. Najbolj zavzeta je bila Mateja Rus iz Veržeja, ki je cel mesec preživela v kraju Namaachi, kjer je delala z otroki v vrtcu in jih je tudi naučila pozdrav v prleščini in prleško pesem Dere sen jaz mali bija. Najbolj doživeto in zapeto iz srca se je naučila mala Tereza v vrtcu, o čemer smo že poročali.

Ob tej priložnosti so prostovoljci pripravili bogato slikovno razstavo svojega doživetja z naslovom Otroški obrazi iz črne celine. Obiskovalci v Veržeju so ta večer napolnili Kovačičevo dvorano do zadnjega kotička in domov odnesli lepe spomine, ki so jim jih pričarali prostovoljci iz dela iz Afrike.


Več v Kultura in izobraževanje