Branko Smodiš postavil vprašanje glede možnosti uvedbe rotacije javnih uslužbencev v državni upravi

Na 19. redni seji Državnega zbora, ki je bila v ponedeljek, 18. novembra, je prleški poslanec Branko Smodiš (SD), postavil vprašanje glede možnosti uvedbe rotacije javnih uslužbencev v državni upravi. Na vpršanje je odgovoril minister za notranje zadeve dr. Gregor Virant.

V nadaljevanju je objavljeno vprašanje in odgovor ministra.

MAGNETOGRAM POSLANSKEGA VPRAŠANJA BRANKA SMODIŠA GLEDE MOŽNOSTI UVEDBE ROTACIJE JAVNIH USLUŽBENCEV V DRŽAVNI UPRAVI TER ODGOVOR MINISTRA ZA NOTRANJE ZADEVE DR. GREGORJA VIRANTA NANJ

BRANKO SMODIŠ (PS SD):
Moje poslansko vprašanje oziroma pobuda se nanaša na možnost uvedbe obvezne rotacije javnih uslužbencev v državni upravi.
V praksi bi to pomenilo, da bi javni uslužbenci v državni upravi določeno delovno mesto zasedali največ 5 let. Po omenjenem obdobju pa bi bili prerazporejeni na drugo delovno mesto z drugim delovnim področjem. Prednost takšne ureditve vidim predvsem v večji izrabi potenciala javnih uslužbencev in v preprečevanju pojava korupcije in drugih nepravilnosti. Namreč, motivacija in kreativnost javnega uslužbenca, je po določenem časovnem obdobju na istem delovnem mestu, vprašljiva. Prav tako se lahko v daljšem časovnem obdobju po posameznih ministrstvih razpase korupcija, ki je nato ni več mogoče omejiti. Predstavljam si, da bi bil pojav korupcije manjši, če bi se javni uslužbenec zavedal, da ga bo čez nekaj let na njegovem mestu nasledil drug javni uslužbenec, ki bo imel možnost prepoznati morebitna nezakonita ravnanja. Z rotacijo so v veliki meri onemogočene sporne povezave med uslužbenci in različnimi lobiji ter predstavniki določenih interesnih skupin.
Tovrstna ureditev je značilna za institucije Evropske unije, prav tako pa o uvedbi sistema rotacije razmišljajo tudi nekatere države.

DR. GREGOR VIRANT:
Zelo se strinjam z vami, da je mobilnost v državni in tudi širši javni upravi zelo koristna in zelo potrebna. Torej, to da ljudje menjajo službe, da prehajajo iz ene v drugo sredino, z enega na drugo delovno mesto, da napredujejo na zahtevnejša delovna mesta, to je izjemno koristno, za obe strani. Koristno je za tistega, ki na ta način gradi svojo kariero, torej za njegov karierni razvoj, ker širi svoje obzorje, se nauči nove stvari. Na drugi strani pa je koristno vedno tudi za tiste, da tisto institucijo kamor človek prihaja, ker prinese s sabo neke izkušnje, neka znanja, tudi neko drugačno kulturo in lahko obogati institucijo, sredino v katero prihaja. Tako, da sem velik zagovornik mobilnosti in mislim, da bi se morali ljudje v javni upravi, pa tudi sicer čim bolj premikati z enega na drugo, tretje delovno področje, z delovnega mesta na delovno mesto. To je vse zelo v redu.
Sistem v slovenski javni upravi to omogoča. Torej, naš zakon o javnih uslužbencih je, kar se tega tiče, zelo fleksibilen in omogoča prehajanje iz enega na drugo delovno mesto brez kakršnihkoli težav, še posebej seveda, če gre za sporazumen prehod, celo tako daleč, da zakon omogoča tudi premestitev brez volje javnega uslužbenca, torej enostransko, če lahko tako rečem, prisilno premestitev.
V tej točki je uslužbenska zakonodaja celo bolj fleksibilna, kot zakon o delovnih razmerjih, ki vsaj teoretično tovrstnih premestitev ne dopušča, ampak mora delodajalec ponuditi zaposlenemu novo pogodbo o zaposlitvi in če jo ta sprejme, potem gre na drugo delovno mesto, sicer pa ne. Bi tudi ministrica za delo potrdila, da je zakon o javnih uslužbencih v nekaterih točkah celo bolj fleksibilen, kot zakon o delovnih razmerjih.
Jaz sem si danes pridobil številke o prehodih z enega na drugo delovno mesto v organih državne uprave v letošnjem letu, sicer številke, ki sem jih dobil, sem prepričan, da ne morejo držati, imajo gotovo neko metodološko napako, ker gre za nekaj tisoč, vendar pa sem prepričan, da se ta številka giblje nekje vsaj na nivoju tisoč premestitev oziroma prehodov z enega na drugo delovno mesto vsako leto. Zdaj, da bi pa razmišljali o tem, da bi avtomatično vsakih 5 let, torej po petih letih dela na enem delovnem mestu moral zaposleni avtomatično, nujno, prisilno iti na drugo delovno mesto, tukaj pa mislim, da bi šli en korak predaleč. Da bi bilo to preveč na silo, preveč administrativno in da je treba to prepustiti dinamiki v organizaciji. Človek po eni strani sam začuti kdaj je čas da spremeni delovno področje, lahko pa to začutijo tudi njegovi šefi, zlasti če pride do takšnih stvari, ki ste jih omenili, če se nekdo preveč, kako bi rekel, recimo nek inšpektor, ki deluje v neki sredini, v nekem okolju, da postane preveč domač, se zliže z lokalnimi, potencialnimi kršitelji ali policist ali komandir policijske postaje. To pa je lahko nevarno. Zato bi bilo dobro, če bi čim več organov državne uprave šlo v t.i. načrte integritete. S tem se KPK intenzivno ukvarja, oni so razvili ta know-how na področju načrtov integritete in tisti organi, kjer se takšne nevarnosti pojavljajo, zlasti nadzorni organi, policija, inšpekcije in tako naprej, pri teh bi se pa jaz strinjal, da bi načrti integritete morali vključevati tudi to neke vrste prevetritev ali pa, kot rezervna možnost navzkrižnega nadzora. To se pravi, da inšpektor iz ene območne enote nadzira, opravlja nadzor na drugem območju, tam kjer ni toliko domač. To so vse dobri ukrepi. Tako, da v principu se z vašim načinom razmišljanja strinjam, mislim da misliva podobno, ne bi bil pa za to, da se zakon spremeni in ukaže, zaukaže vsakemu zaposlenemu v javni upravi, da bi moral po petih letih dela prekiniti delo na nekem delovnem mestu in iti na drugo.

BRANKO SMODIŠ (PS SD):
Se strinjam z vami, tukaj je res, da bi na 5 let moral vsak iti, mogoče pa bi bilo za 5 let zanimivo za ministrstva, tam je mogoče bolj specifika. Nisem mislil cele javne uprave, vsepovsod da bi bila rotacija na 5 let, ampak na ministrstvu pa bi mogoče bila zanimiva.

DR. GREGOR VIRANT:
Moram reči, da vam je to vaše vprašanje dalo misliti in da se bom gotovo o tem posvetoval z ljudmi na Komisiji za preprečevanje korupcije, ki to področje zelo skrbno torej zelo dobro poznajo in ga tudi vključujejo v načrte integritete. Tako, da vaše vprašanje sigurno ne bo šlo v prazno.