Naši malčki so neutrudni iskalci in raziskovalci
Vrtec Ljutomer je gostil priznano strokovnjakinjo za razvoj možganov dr. Tino Bregant
Predavanje dr. Tine Bergant
V torek, 19.11.2013 smo v Vrtcu Ljutomer gostili priznano strokovnjakinjo za razvoj možganov dr. Tino Bregant. V dvorani ŠIC Ljutomer nam je na zanimiv način prikazala delovanje možganov in kaj lahko mi odrasli storimo v procesu učenja in razvoja predšolskega otroka ter ohranjanjem naših možganov. V nadaljevanju sledi nekaj glavnih poudarkov predavanja.
Možgani odraslega človeka so želatinasta, zdrizasta, slabo kilo in pol
težka snov. To predstavlja pri odraslem približno 2 odstotka telesne
teže in porabi 20 odstotkov vsega kisika, ki je na voljo telesu. Pri
novorojenčku možgani tehtajo 300 gramov, kar predstavlja 10 odstotkov
telesne teže.
V odraslih možganih je 100 milijard nevronov, kar je enako ali celo večje številu zvezd v Rimski cesti. Število možnih povezav med možganskimi celicami pa verjetno presega število vseh delcev v vesolju. Živčnih povezav med celicami pa je 3.200.000 kilometrov. Polovica človeškega genoma, približno 12.000 genov, je namenjena možganom in njihovemu delovanju. Ko govorimo o možganih, so številke, ki jih opisujejo, zelo markantne. Kaj pa delovanje možganov, ki ga težje opišemo številčno?
Možgani rastejo neverjetno hitro. Tekom razvoja nastane kar 250.000 nevronov vsako minuto. Tako ima človek ob rojstvu že skoraj vse nevrone, ki jih bodo njegovi možgani premogli v življenju. Možgani dosežejo svojo optimalno, zrelo strukturo in delovanje šele v poznih dvajsetih letih. Njihov obstoj in delovanje ni statično. Možgani imajo izredno sposobnost stalnega preoblikovanja in prilagajanja na okoliščine.
Možgani zorijo do približno 25. leta. Zavestno, z učenjem, lahko izboljšamo delovanje tudi neoptimalno zgrajenih možganov. Zato je smiselna telovadba, sploh gibanje, branje in reševanje ugank še pozno v starost. Dobrobit ukvarjanja z otroki pa je znana in dokumentirana že v antiki.
Otroštvo velikokrat razumemo kot obdobje izredne rasti in razvoja ter tudi intenzivnega učenja. V razvoju možganov res poznamo časovna obdobja, ki omogočajo v tistem času najbolj optimalen razvoj določenega področja možganov. Imenujemo jih kritična obdobja. Kar se naučimo v tistem času, se naučimo hitreje in bolj temeljito kot v kakšnem drugem obdobju. Žal to pomeni tudi, da zamujeno obdobje težje kasneje nadomestimo.
Branje na glas spodbuja razvoj otrokovih možganov. Otrokova sposobnost učenja se ob vzpodbudnem okolju lahko poveča tudi za četrtino. Prehrana, spanec in ljubeča skrb za otroke je za razvoj možganov izredno pomembna, kar so pokazali s številnimi raziskavami pri otrocih, ki niso bili optimalno prehranjeni oziroma so utrpeli pomanjkanje hrane.
Vsi otroci so neutrudni raziskovalci, ki izredno uživajo v igri. Ustrezno igrišče lahko otrokom nadomesti čas, ki ga sicer preživljajo pred računalnikom ali televizorjem. Debelost, nerodnost, nespretnost v medosebnih odnosih pa ne vodijo v optimalen, zdrav razvoj otroka. Z ustreznimi igrali lahko pomagamo otrokom pri njihovem razvoju.
Želim si, da bi se otroci v vrtcu in šoli počutili tako kot doma: srečni, varni, izpostavljeni ravno pravšnjim izzivom, spoštovani in vključeni v okolje in družbo. Takrat namreč možgani delujejo optimalno in nam omogočajo izpolnjevanje vrojenih potencialov.
dr. Tina Bregant, dr. med. spec.pediatrije
V odraslih možganih je 100 milijard nevronov, kar je enako ali celo večje številu zvezd v Rimski cesti. Število možnih povezav med možganskimi celicami pa verjetno presega število vseh delcev v vesolju. Živčnih povezav med celicami pa je 3.200.000 kilometrov. Polovica človeškega genoma, približno 12.000 genov, je namenjena možganom in njihovemu delovanju. Ko govorimo o možganih, so številke, ki jih opisujejo, zelo markantne. Kaj pa delovanje možganov, ki ga težje opišemo številčno?
Možgani rastejo neverjetno hitro. Tekom razvoja nastane kar 250.000 nevronov vsako minuto. Tako ima človek ob rojstvu že skoraj vse nevrone, ki jih bodo njegovi možgani premogli v življenju. Možgani dosežejo svojo optimalno, zrelo strukturo in delovanje šele v poznih dvajsetih letih. Njihov obstoj in delovanje ni statično. Možgani imajo izredno sposobnost stalnega preoblikovanja in prilagajanja na okoliščine.
Možgani zorijo do približno 25. leta. Zavestno, z učenjem, lahko izboljšamo delovanje tudi neoptimalno zgrajenih možganov. Zato je smiselna telovadba, sploh gibanje, branje in reševanje ugank še pozno v starost. Dobrobit ukvarjanja z otroki pa je znana in dokumentirana že v antiki.
Otroštvo velikokrat razumemo kot obdobje izredne rasti in razvoja ter tudi intenzivnega učenja. V razvoju možganov res poznamo časovna obdobja, ki omogočajo v tistem času najbolj optimalen razvoj določenega področja možganov. Imenujemo jih kritična obdobja. Kar se naučimo v tistem času, se naučimo hitreje in bolj temeljito kot v kakšnem drugem obdobju. Žal to pomeni tudi, da zamujeno obdobje težje kasneje nadomestimo.
Branje na glas spodbuja razvoj otrokovih možganov. Otrokova sposobnost učenja se ob vzpodbudnem okolju lahko poveča tudi za četrtino. Prehrana, spanec in ljubeča skrb za otroke je za razvoj možganov izredno pomembna, kar so pokazali s številnimi raziskavami pri otrocih, ki niso bili optimalno prehranjeni oziroma so utrpeli pomanjkanje hrane.
Vsi otroci so neutrudni raziskovalci, ki izredno uživajo v igri. Ustrezno igrišče lahko otrokom nadomesti čas, ki ga sicer preživljajo pred računalnikom ali televizorjem. Debelost, nerodnost, nespretnost v medosebnih odnosih pa ne vodijo v optimalen, zdrav razvoj otroka. Z ustreznimi igrali lahko pomagamo otrokom pri njihovem razvoju.
Želim si, da bi se otroci v vrtcu in šoli počutili tako kot doma: srečni, varni, izpostavljeni ravno pravšnjim izzivom, spoštovani in vključeni v okolje in družbo. Takrat namreč možgani delujejo optimalno in nam omogočajo izpolnjevanje vrojenih potencialov.
dr. Tina Bregant, dr. med. spec.pediatrije
