V Ljutomeru debatirali o regionalnem razvoju Slovenije s poudarkom na Prlekiji
V Ljutomeru je potekal regionalni forum z razpravo »Evropske poti in sredstva za razvoj Slovenije«
Dejan Židan, Zofija Mazej Kukovič, Goran Šoster in Ivo Vajgl
Slovenska tiskovna agencija (STA) je v petek, 29. novembra, v Ljutomeru pripravila regionalni forum z razpravo »Evropske poti in sredstva za razvoj Slovenije«.
Forum, ki so ga pripravili v sodelovanju z Informacijsko pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji in Občino Ljutomer, je potekal v prostorih Glasbene šole Slavka Osterca. Okroglo mizo je povezovala Martina Kolenc, v pogovoru pa so sodelovali Zofija Mazej Kukovič, evropska poslanka (SDS/ELS), Ivo Vajgl, evropski poslanec (Zares/ALDE), mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo in okolje Vlade RS in Goran Šoster, direktor Prleške razvojne agencije. V uvodu je vse zbrane v imenu Občine Ljutomer pozdravil tudi direktor Občinske uprave Tomislav Zrinski.
Na forumu je potekala razprava o regionalnem razvoju Slovenije, možnostih črpanja evropskih sredstev v finančni perspektivi 2014-2020 in s tem povezanimi vprašanji sprejemanja odločitev v Sloveniji in EU ter o prednostnih razvojnih projektih za podeželje s poudarkom na Prlekiji in Prekmurju. Pri tem smo bili priča zanimivemu pogovoru, ki si ga v večini lahko ogledate tudi v spodnjih videih.
Na območju enajstih občin Prlekije se število gospodarskih družb zadnjih deset let stalno povečuje, kljub temu pa število zaposlenih ves čas pada. Več kot devet odstoten padec zaposlenih je več kot dvakrat višji od povprečja v Sloveniji. Načrtovano zmanjševanje zaostanka za razvitejšimi deli Slovenije je prepočasno. Kljub temu je na nekaterih področjih napredek vendarle opazen. Zato so pomembna tudi evropska sredstva. Največji del razvojnih sredstev je regija pridobila iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ob tem pa so se uspešno izvajali tudi projekti v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega socialnega sklada. V manjši meri, kot je bilo načrtovano, so bile organizacije in posamezniki uspešni pri razpisih v okviru posebnega zakona o Pomurju. Regija pa je bila zelo skromna tudi na področju koriščenja razvojnih sredstev v okviru čezmejnih programov.
Iz virov Zavoda RS za zaposlovanje, Območni razvojni program Prlekija 2014-2020 se da razbrati, da je leta največji zaposlovalec Carrera Optyl, leta 2011 ustvaril 6 milijonov čistega dobička, v Prlekiji je 10 odstotkov vseh vinogradniških površin v Sloveniji, v regiji je 4.350 družinskih kmetij, v regiji potrebujemo 594 milijonov evrov za vse prijavljene projekte, v prleških občinah živi 55.125 prebivalcev, letno pa regijo obišče 120.000 turistov.
Pomembna so evropska sredstva - jih v regiji znamo izkoristiti?
Evropski poslanec (Zares/ALDE), Ivo Vajgl, je v uvodu na vprašanje, kakšna je pot razvojnih sredstev iz Bruslja v našo regijo in ali jih znamo črpati, povedal, da je odgovornost za to, kako se evropska sredstva črpajo, odvisno od vsake države. Pri tem si ne upa trditi, ali smo pri črpanju uspešni ali ne, njegov vtis pa je, da smo med bolj uspešnimi državami pri črpanju teh sredstev. Tudi minister za kmetijstvo in okolje Vlade RS, mag. Dejan Židan je mnenja, da smo v Sloveniji po črpanju evropskih sredstev med bolj uspešnimi v EU. Med drugim je povedal tudi, da je ciljna politika, maksimalno podpreti mlade kmete, za katere namenijo imeti v naslednjem 7-letnem obdobju na letni ravni na razpolago 25 milijonov evrov.
Goran Šoster, direktor Prleške razvojne agencije, je povedal, da so eden od faktorjev, da se na območju enajstih občin Prlekije število gospodarskih družb zadnjih deset let stalno povečuje, tudi evropska sredstva, predvsem pa pri tem beležijo že 20-letni proces prestrukturiranja, ki gre ves čas v isti smeri - to je ustanavljanje novih malih enot drobnega gospodarstva, povečevanje tehnološke usposobljenosti in ciljanje na tuje trge.
Zofija Mazej Kukovič, evropska poslanka (SDS/ELS), je v uvodu povedala, da jo v primerjavi z Evropo, zaskrbljuje odnos, ljubezen in spoštovanja Slovenije do zemlje, ki smo ga dali mladi generaciji. To se ji zdi predvsem pomembno pri vprašanju vračanja mladih iz centrov nazaj na podeželje in ki bi pri tem razvijali podjetniški duh.
Več o tem si lahko ogledate v prvem videu.
Alojz Sok o samooskrbi, Stanko Ivanušič o črpanju sredstev za komasacije in melioracije ter o birokraciji
Na okrogli mizi so aktivno lahko sodelovali tudi prisotni s svojimi vprašanji. Prvo vprašanje je zastavil župan Občine Ormož, Alojz Sok, ki je ministra povprašal o doseganju samooskrbe s hrano v Sloveniji ter o razpisih za podeželje, zakaj se pri tem favorizira eno najbolj razvitih slovenskih regij - Gorenjsko, in ne slabše razvitih regij, kot je naša. Po navedbah številk o samooskrbi, se z ministrom ni strinjala Mazej Kukovičeva, zato je predstavila svoje podatke. Tudi Sok je bil skeptičen glede omenjene ministrove 70 odstotne samooskrbe v Sloveniji. Več v spodnjem videu.
Naslednji, ki je postavil ministru vprašanje, je bil župan obmejne Občine Razkrižje, Stanko Ivanušič. Vprašal ga je o črpanju sredstev za komasacije in melioracije ter o državni birokraciji. Več v naslednjem videu.
Kako do zemlje v kmetijstvu?
Niko Miholič iz KMG Panorganic, ki je v zadnjem času prodrlo z znamko Česnek, pa je ministru postavil vprašanje kako priti do zemlje za kmetijske panoge ter o pomanjkanju in najemu le-te. Več v videu.
Pri zgodbi Tovarne sladkorja Ormož se očitno nismo nič naučili
Na okrogli mizi so se dotaknili tudi vprašanja o sladkorni pesi. V preteklosti smo v Ormožu imeli Tovarno sladkorja, ki smo jo pred leti zaprli, sladkor pa sedaj uvažamo iz drugih držav. V zadnjem času se pojavlja vedno več pobud za ponovno oživitev te panoge. Židan je mnenja, da se iz te zgodbe nismo naučili nič, saj se podobne zgodbe vedno znova ponavljajo. Več v videu.
Ima Slovenija preveč zaraščenih območij, ki bi jih lahko uporabili bolj koristno?
Zofija Mazej Kukovič se je dotaknila tudi problematike zaraščenosti Slovenije. Po njenem mnenju je Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami bolj zaraščena. Meni, da bi bilo dobro narediti analizo tistih 20.000 hektarov, ki bi lahko bili godni za pridelavo hrane, a so zaraščeni in se vedno bolj zaraščajo z grmovjem. Židan je ob tem dejal, da je zaraščenih celo 24.000 hektarov, a ob tem zagotavlja, da zaraščena niso območja, kot so njive in koristne površine. Več v spodnjem videu.
Pokrajine kot rešitev uspešnejšega delovanja?
Prlekijo sestavlja enajst občin iz upravnih enot Ljutomer, Ormož in Gornja Radgona, ki se raztezajo med Avstrijo in Hrvaško oziroma med Muro in Dravo. Na omenjenem območju, ki je sicer razdeljeno med pomursko in podravsko statistično regijo, živi nekaj več kot 55.000 prebivalcev, ob tem pa nima skupnega upravnega in političnega središča. Tri že omenjena mesta predstavljajo urbani del Prlekije, ostale občine Apače, Križevci, Središče ob Dravi, Sveti Jurij ob Ščavnici, Sveti Tomaž, Razkrižje in Veržej pa so z izjemo Radencev pretežno podeželskega značaja.
Nobeno od treh upravnih središč nima statusa mestne občine, dejstvo, da vsa večja gravitacijska središča ležijo izven regije, pa zaznamuje negativne migracijske tokove, koncentracijo kapitala in delovne sile izven Prlekije (vir: Zavod RS za zaposlovanje, Območni razvojni program Prlekija 2014-2020).
Goran Šoster je ob tem dejal, da je to posledica politik. Mnenja je, da kljub temu, da nimamo mestne občine, dobro shajamo in se znamo dogovoriti o dodelitvi funkcij in se povezati znotraj območja Prlekije pri koriščenju evropskih sredstev. Izpostavil je program Leader, preko katerega je Prlekiji uspelo pridobiti že več kot milijon evrov nepovratnih sredstev za različne male projekte na podeželju, program pa je izpostavil največje razvojne potenciale na področju turizma, kulture in pridelave zdrave hrane.
Zofija Mazej Kukovič pravi da mi recepte imamo, samo kuharjev ne pravih. Strategij imamo napisanih ogromno, ampak ne vemo kako jih izvesti. Je mnenja, da vsak kvadratni meter zemlje šteje in strateško gledano je razvoj Slovenije kot celote in predvsem podeželja, nekaj kar nam daje dolgoročno preživetje. Pri tem se ji zdi pomembno zavedanje v smeri organske pridelave hrane, za kar v Prlekijo možnosti gotovo so.
Ivo Vajgl, ki je 25 let svojega življenja preživel v razvitih zahodnih državah, je dejal, da je pomembno, da imamo pozitiven odnos do Evrope in njenih možnosti. Po njegovem mnenju so pri koriščenju evropskih sredstev ključnega pomena povezovanje, vključevanje in tolerantnost. Več v videu.
Kot zadnji iz publike, je svoje mnenje podal direktor Zdravstvenega doma Ljutomer, mag. Tomislav Nemec in sicer o problematiki sredstev za sofinanciranje investicij v zdravstvu - investicij, ki pomenijo razvoj v okolju. Več v videu.
Po podatkih Slovenske tiskovne agencije, so največji del naložb, financiranih s sredstvi nacionalnih in evropskih programov, realizirale občine, manj pa podjetja in fizične osebe. Razvojni zaostanek Prlekije s temi naložbami sicer ni bil zmanjšan, zagotovo pa so naložena sredstva prispevala k višji kakovosti bivanja v Prlekiji. Ta zdaj nudi možnost, da regija v prihodnjem programskem obdobju z vlaganji v sodobne tehnologije, učinkovito prehransko in turistično gospodarstvo dokončno začne dohitevati preostanek države.
Na forumu je potekala razprava o regionalnem razvoju Slovenije, možnostih črpanja evropskih sredstev v finančni perspektivi 2014-2020 in s tem povezanimi vprašanji sprejemanja odločitev v Sloveniji in EU ter o prednostnih razvojnih projektih za podeželje s poudarkom na Prlekiji in Prekmurju. Pri tem smo bili priča zanimivemu pogovoru, ki si ga v večini lahko ogledate tudi v spodnjih videih.
Na območju enajstih občin Prlekije se število gospodarskih družb zadnjih deset let stalno povečuje, kljub temu pa število zaposlenih ves čas pada. Več kot devet odstoten padec zaposlenih je več kot dvakrat višji od povprečja v Sloveniji. Načrtovano zmanjševanje zaostanka za razvitejšimi deli Slovenije je prepočasno. Kljub temu je na nekaterih področjih napredek vendarle opazen. Zato so pomembna tudi evropska sredstva. Največji del razvojnih sredstev je regija pridobila iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ob tem pa so se uspešno izvajali tudi projekti v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Evropskega socialnega sklada. V manjši meri, kot je bilo načrtovano, so bile organizacije in posamezniki uspešni pri razpisih v okviru posebnega zakona o Pomurju. Regija pa je bila zelo skromna tudi na področju koriščenja razvojnih sredstev v okviru čezmejnih programov.
Iz virov Zavoda RS za zaposlovanje, Območni razvojni program Prlekija 2014-2020 se da razbrati, da je leta največji zaposlovalec Carrera Optyl, leta 2011 ustvaril 6 milijonov čistega dobička, v Prlekiji je 10 odstotkov vseh vinogradniških površin v Sloveniji, v regiji je 4.350 družinskih kmetij, v regiji potrebujemo 594 milijonov evrov za vse prijavljene projekte, v prleških občinah živi 55.125 prebivalcev, letno pa regijo obišče 120.000 turistov.
Pomembna so evropska sredstva - jih v regiji znamo izkoristiti?
Evropski poslanec (Zares/ALDE), Ivo Vajgl, je v uvodu na vprašanje, kakšna je pot razvojnih sredstev iz Bruslja v našo regijo in ali jih znamo črpati, povedal, da je odgovornost za to, kako se evropska sredstva črpajo, odvisno od vsake države. Pri tem si ne upa trditi, ali smo pri črpanju uspešni ali ne, njegov vtis pa je, da smo med bolj uspešnimi državami pri črpanju teh sredstev. Tudi minister za kmetijstvo in okolje Vlade RS, mag. Dejan Židan je mnenja, da smo v Sloveniji po črpanju evropskih sredstev med bolj uspešnimi v EU. Med drugim je povedal tudi, da je ciljna politika, maksimalno podpreti mlade kmete, za katere namenijo imeti v naslednjem 7-letnem obdobju na letni ravni na razpolago 25 milijonov evrov.
Goran Šoster, direktor Prleške razvojne agencije, je povedal, da so eden od faktorjev, da se na območju enajstih občin Prlekije število gospodarskih družb zadnjih deset let stalno povečuje, tudi evropska sredstva, predvsem pa pri tem beležijo že 20-letni proces prestrukturiranja, ki gre ves čas v isti smeri - to je ustanavljanje novih malih enot drobnega gospodarstva, povečevanje tehnološke usposobljenosti in ciljanje na tuje trge.
Zofija Mazej Kukovič, evropska poslanka (SDS/ELS), je v uvodu povedala, da jo v primerjavi z Evropo, zaskrbljuje odnos, ljubezen in spoštovanja Slovenije do zemlje, ki smo ga dali mladi generaciji. To se ji zdi predvsem pomembno pri vprašanju vračanja mladih iz centrov nazaj na podeželje in ki bi pri tem razvijali podjetniški duh.
Več o tem si lahko ogledate v prvem videu.
Alojz Sok o samooskrbi, Stanko Ivanušič o črpanju sredstev za komasacije in melioracije ter o birokraciji
Na okrogli mizi so aktivno lahko sodelovali tudi prisotni s svojimi vprašanji. Prvo vprašanje je zastavil župan Občine Ormož, Alojz Sok, ki je ministra povprašal o doseganju samooskrbe s hrano v Sloveniji ter o razpisih za podeželje, zakaj se pri tem favorizira eno najbolj razvitih slovenskih regij - Gorenjsko, in ne slabše razvitih regij, kot je naša. Po navedbah številk o samooskrbi, se z ministrom ni strinjala Mazej Kukovičeva, zato je predstavila svoje podatke. Tudi Sok je bil skeptičen glede omenjene ministrove 70 odstotne samooskrbe v Sloveniji. Več v spodnjem videu.
Naslednji, ki je postavil ministru vprašanje, je bil župan obmejne Občine Razkrižje, Stanko Ivanušič. Vprašal ga je o črpanju sredstev za komasacije in melioracije ter o državni birokraciji. Več v naslednjem videu.
Kako do zemlje v kmetijstvu?
Niko Miholič iz KMG Panorganic, ki je v zadnjem času prodrlo z znamko Česnek, pa je ministru postavil vprašanje kako priti do zemlje za kmetijske panoge ter o pomanjkanju in najemu le-te. Več v videu.
Pri zgodbi Tovarne sladkorja Ormož se očitno nismo nič naučili
Na okrogli mizi so se dotaknili tudi vprašanja o sladkorni pesi. V preteklosti smo v Ormožu imeli Tovarno sladkorja, ki smo jo pred leti zaprli, sladkor pa sedaj uvažamo iz drugih držav. V zadnjem času se pojavlja vedno več pobud za ponovno oživitev te panoge. Židan je mnenja, da se iz te zgodbe nismo naučili nič, saj se podobne zgodbe vedno znova ponavljajo. Več v videu.
Ima Slovenija preveč zaraščenih območij, ki bi jih lahko uporabili bolj koristno?
Zofija Mazej Kukovič se je dotaknila tudi problematike zaraščenosti Slovenije. Po njenem mnenju je Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami bolj zaraščena. Meni, da bi bilo dobro narediti analizo tistih 20.000 hektarov, ki bi lahko bili godni za pridelavo hrane, a so zaraščeni in se vedno bolj zaraščajo z grmovjem. Židan je ob tem dejal, da je zaraščenih celo 24.000 hektarov, a ob tem zagotavlja, da zaraščena niso območja, kot so njive in koristne površine. Več v spodnjem videu.
Pokrajine kot rešitev uspešnejšega delovanja?
Prlekijo sestavlja enajst občin iz upravnih enot Ljutomer, Ormož in Gornja Radgona, ki se raztezajo med Avstrijo in Hrvaško oziroma med Muro in Dravo. Na omenjenem območju, ki je sicer razdeljeno med pomursko in podravsko statistično regijo, živi nekaj več kot 55.000 prebivalcev, ob tem pa nima skupnega upravnega in političnega središča. Tri že omenjena mesta predstavljajo urbani del Prlekije, ostale občine Apače, Križevci, Središče ob Dravi, Sveti Jurij ob Ščavnici, Sveti Tomaž, Razkrižje in Veržej pa so z izjemo Radencev pretežno podeželskega značaja.
Nobeno od treh upravnih središč nima statusa mestne občine, dejstvo, da vsa večja gravitacijska središča ležijo izven regije, pa zaznamuje negativne migracijske tokove, koncentracijo kapitala in delovne sile izven Prlekije (vir: Zavod RS za zaposlovanje, Območni razvojni program Prlekija 2014-2020).
Goran Šoster je ob tem dejal, da je to posledica politik. Mnenja je, da kljub temu, da nimamo mestne občine, dobro shajamo in se znamo dogovoriti o dodelitvi funkcij in se povezati znotraj območja Prlekije pri koriščenju evropskih sredstev. Izpostavil je program Leader, preko katerega je Prlekiji uspelo pridobiti že več kot milijon evrov nepovratnih sredstev za različne male projekte na podeželju, program pa je izpostavil največje razvojne potenciale na področju turizma, kulture in pridelave zdrave hrane.
Zofija Mazej Kukovič pravi da mi recepte imamo, samo kuharjev ne pravih. Strategij imamo napisanih ogromno, ampak ne vemo kako jih izvesti. Je mnenja, da vsak kvadratni meter zemlje šteje in strateško gledano je razvoj Slovenije kot celote in predvsem podeželja, nekaj kar nam daje dolgoročno preživetje. Pri tem se ji zdi pomembno zavedanje v smeri organske pridelave hrane, za kar v Prlekijo možnosti gotovo so.
Ivo Vajgl, ki je 25 let svojega življenja preživel v razvitih zahodnih državah, je dejal, da je pomembno, da imamo pozitiven odnos do Evrope in njenih možnosti. Po njegovem mnenju so pri koriščenju evropskih sredstev ključnega pomena povezovanje, vključevanje in tolerantnost. Več v videu.
Kot zadnji iz publike, je svoje mnenje podal direktor Zdravstvenega doma Ljutomer, mag. Tomislav Nemec in sicer o problematiki sredstev za sofinanciranje investicij v zdravstvu - investicij, ki pomenijo razvoj v okolju. Več v videu.
Po podatkih Slovenske tiskovne agencije, so največji del naložb, financiranih s sredstvi nacionalnih in evropskih programov, realizirale občine, manj pa podjetja in fizične osebe. Razvojni zaostanek Prlekije s temi naložbami sicer ni bil zmanjšan, zagotovo pa so naložena sredstva prispevala k višji kakovosti bivanja v Prlekiji. Ta zdaj nudi možnost, da regija v prihodnjem programskem obdobju z vlaganji v sodobne tehnologije, učinkovito prehransko in turistično gospodarstvo dokončno začne dohitevati preostanek države.
