Srečanje kasačev, konjenikov in blagoslov konj v Križevcih pri Ljutomeru
Jezdeci v Križevcih pri Ljutomeru poprosili sv. Štefana naj popazi na njihove konje
Blagoslov konj v Križevcih
Kasaško društvo Križevci, Kulturno društvo Križevci, občina Križevci in župnija Križevci pri Ljutomeru so ob godu sv. Štefana v četrtek, 26. decembra, pripravili srečanje kasačev, konjenikov in blagoslov konj, katero je potekalo v vaškem jedru v Križevcih pri Ljutomeru.
Sicer pa ima vzgoja in reja konjev v Prlekiji na Murskem polju v občini
in župniji Križevci pri Ljutomeru bogato in dolgo tradicijo, kajti prve
kasaške dirke so bile pred dobrimi 140. leti, ki so se odvijale prav na
območju Križevcev. Prleški človek je bil še kako navezan na to plemenito
žival, ki mu je služila za različna dela na kmetiji, nekateri pa so s
konji hodili na tekmovanja. Danes so se časi spremenili in rejci konjev
iz območja križevske občine predvsem uporabljajo svoje konje za
tekmovalni namen ali za kasaški turizem, ali za rekreativne in druge
dejavnosti.
Kot je bilo poudarjeno na blagoslovu konj je le-ta lepa in plemenita žival, zato si zasluži vsakoletni blagoslov, ki jih bo skozi celo leto njih in njihove rejce konjev ohranil čile in zdrave. Tako se je 20 konjev in njihovih lastnikov od Športnega centra Boreci v pisani povorki, načelu, kjer je bila kočija družine Vrbnjak iz Kuršincev po križevskih ulicah odpravila do prireditvenega prostora, kjer je sledil blagoslov konj, katerega je opravil domači župnik župnije Križevci pri Ljutomeru Štefan Vinkovič, ki se je tudi popeljal s konjsko kočijo. Šlo je za enkraten in nepozaben dogodek srečanja kasačev, konjenikov in blagoslova konj.
Vsak rejec konj je za spomin prejel rdeči nagelj, spominek in vrečko v kateri je bil oves, vsak konj pa je po blagoslovu še pojedel kos kruha in ščepec soli. Blagoslova se je udeležilo 20 rejcev konj iz domačega kasaškega društva Križevci in kot gostje so letos prvič prišli na blagoslov s svojimi vihravimi konji člani Malonedeljske konjenice iz Male Nedelje.
V imenu kasaškega društva križevci je zbranim nekaj besed namenil član društva Vlado Žnidarič, konjerejcem pa je čestital župan občine Križevci pri Ljutomeru mag. Branko Belec. Kulturni program so obogatili člani pihalnega orkestra iz Ljutomera, ki so zaigrali nekaj koračnic in drugih skladb. Po blagoslovu in kulturnem programu so se rejci konj in ostali obiskovalci še za nekaj časa zadržali na druženju in pogostitvi v ogrevanem prireditvenem šotoru. Tako so na srečanju in blagoslovu v Križevcih jezdeci poprosili sv. Štefana naj popazi na njihove konje.
Kot je bilo poudarjeno na blagoslovu konj je le-ta lepa in plemenita žival, zato si zasluži vsakoletni blagoslov, ki jih bo skozi celo leto njih in njihove rejce konjev ohranil čile in zdrave. Tako se je 20 konjev in njihovih lastnikov od Športnega centra Boreci v pisani povorki, načelu, kjer je bila kočija družine Vrbnjak iz Kuršincev po križevskih ulicah odpravila do prireditvenega prostora, kjer je sledil blagoslov konj, katerega je opravil domači župnik župnije Križevci pri Ljutomeru Štefan Vinkovič, ki se je tudi popeljal s konjsko kočijo. Šlo je za enkraten in nepozaben dogodek srečanja kasačev, konjenikov in blagoslova konj.
Vsak rejec konj je za spomin prejel rdeči nagelj, spominek in vrečko v kateri je bil oves, vsak konj pa je po blagoslovu še pojedel kos kruha in ščepec soli. Blagoslova se je udeležilo 20 rejcev konj iz domačega kasaškega društva Križevci in kot gostje so letos prvič prišli na blagoslov s svojimi vihravimi konji člani Malonedeljske konjenice iz Male Nedelje.
V imenu kasaškega društva križevci je zbranim nekaj besed namenil član društva Vlado Žnidarič, konjerejcem pa je čestital župan občine Križevci pri Ljutomeru mag. Branko Belec. Kulturni program so obogatili člani pihalnega orkestra iz Ljutomera, ki so zaigrali nekaj koračnic in drugih skladb. Po blagoslovu in kulturnem programu so se rejci konj in ostali obiskovalci še za nekaj časa zadržali na druženju in pogostitvi v ogrevanem prireditvenem šotoru. Tako so na srečanju in blagoslovu v Križevcih jezdeci poprosili sv. Štefana naj popazi na njihove konje.
