Veliki koraki Prlekije?

Rezultati parlamentarnih volitev kažejo, da se obetajo lepši časi za Prlekijo oziroma za desni breg reke Mure. Volivci so tokrat v državni zbor spravili župana dveh največjih občin z desnega brega reke Mure, Antona Kampuša iz Gornje Radgone in Franca Juršo iz Ljutomera, poleg njiju pa si je že četrti mandat poslanca zagotovil še en velik zagovornik Prlekije Vili Trofenik iz Mihovcev pri Veliki Nedelji oziroma iz ormoškega volilnega okraja. In kar je še pomembnejše, prav vsi trije omenjeni bodo po vsej verjetnosti del velike koalicije.

Kampuševi Socialni demokrati in Trofenikov Zares sta že koalicijska partnerja, Juršev DeSUS pa izredno blizu temu, da bo naslednja štiri leta soodločal o najpomembnejših rečeh v državi. Tudi če DeSUS-a ne bo zraven, pa se to lahko zgodi za Juršo, ki je na volitvah kandidiral kot neodvisni kandidat na listi upokojenske stranke. Volivci so bili tako srečne roke, obeta pa se, da bo Prlekija končno imela v parlamentu večji glas od Prekmurja. A bo to tudi znala iztržiti?

Trofenik je izkušen politik, ki je v državnem zboru že skušal obe opciji, vladajočo in opozicijsko. Njemu so stolčki v parlamentu znani, prav tako kljuke, ki odpirajo vrata do sredstev za regijske oziroma lokalne projekte. Kampuš sicer izkušenj z državnim zborom še nima, je pa bil državni svetnik in mu Ljubljana ni tuja. Poleg tega ima to prednost pred ostalima dvema, da je član najštevilčnejše parlamentarne stranke in bo imel zaveznika v predsedniku vlade. Najmanj izkušenj, političnih, ima Jurša. Šele drugo leto županskega mandata je za njim, pred njim pa štiri poslanska leta. V času, ko se je iz občinskega uradnika preko direktorja kmetijske zadruge ter predsednika Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije in Gasilske zveze Ljutomer prelevil v politika, si je nabral veliko izkušenj, za svoje dosedanje delo pa je moral požreti marsikatero grenko. Njegovi volivci živijo v upanju, da bo kot poslanec naredil veliko.

Za razliko od Kampuša, sta Jurša in Trofenik velika ljubitelja imena Prlekija. Jurša se je v minulih dveh letih na veliko zavzemal, da bi Prlekija postala samostojna pokrajina, Trofenik pa je eden izmed ustanoviteljev subregije Prlekija, ki sega od Apač do Ormoža. Vendar ni pričakovati, da bi Prlekija postala pokrajina, saj namere nekdanje opozicije, ki bo prej ali slej postala koalicija, niso podobne sedanjemu vladnemu predlogu o drobljenju Slovenije na več kot osem pokrajin. Ob tem se zastavlja vprašanja, ali se bo delitev Slovenije na pokrajine v naslednjih štirih letih sploh zgodila.

In kaj lahko Prlekija v prihodnjih štirih letih od svojih poslancev sploh pričakuje? Visokošolski programi, nova delovna mesta, dvig gospodarske rasti in nove ceste so le nekatere obljube iz predvolilnega časa. Pa da le ne bi ostalo zgolj pri obljubah. Štejejo dejanja in račune bo treba polagati že čez štiri leta.