Murini delavci (pre)pogosto na bolniškem dopustu

Dnevno je v Muri zaradi bolezni odsotnih 200 do 240 delavcev.

Med zaposlenimi v Pomurju je delež bolniškega staleža večji kot drugod po Sloveniji, v primerjavi z novogoriško regijo celo dvakrat večji. Z izjemno velikim deležem bolniških izostankov se soočajo v tovarni Mura. Na pobudo Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) sta se generalni direktor ZZZS Samo Fakin in direktor murskosoboške območne enote ZZZS Ivan Tibaut včeraj sestala s predsednikom uprave Mure Francem Hubrom in izvršno direktorico za kadrovsko in splošno področje v Muri Darjo Odar, da bi ugotovili, kje so razlogi za to in kako ukrepati.

V povprečju 27 dni na zaposlenega

Fakin in Huber bosta po včerajšnjih prvih razgovorih imenovala dvostransko skupino, ki se bo pogovarjala dalje o potrebnih zakonskih spremembah. "Mi na ZZZS pa se bomo potrudili, da bodo delavci, ki so zboleli, prišli prej do ustrezne zdravstvene oskrbe," tako Fakin.

V delniški družbi Mura je delež bolniškega staleža 8 odstotkov (povprečje v Sloveniji je okrog 5,5 odstotka), kar pomeni, da je dnevno na bolniškem dopustu 200 do 240 delavcev, je povedal Huber. Za organiziranje dela pomeni to velik problem. "Strokovna ekipa pri nas dela analizo in pripravlja ukrepe." Produktivnost želijo povečati - to je namreč eden od sanacijskih ukrepov - tudi na račun zmanjšanja bolniškega staleža. V povprečju traja bolniški stalež v Muri 27 dni na zaposlenega, je povedala Odarjeva. Z bolniškimi izostanki je imela Mura lani 1,2 milijona evrov stroškov, približno toliko tudi ZZZS.

Bo Mura imela svojega zdravnika?

Fakin in Huber sta se pogovarjala o zakonskih spremembah, ki bi jih veljalo predlagati, te se med drugim nanašajo na poškodbe zunaj dela, h katerim niso vključene poškodbe na prihodu in odhodu z dela, pa tudi na preventivno delo na področju zdravja. "Če pošljemo zaposlene na izobraževanje, gre posamezniku to v njegovo boniteto. To bi bilo treba spremeniti," tako Huber. Da bi se bolniški staleži skrajšali, so potrebne spremembe tudi v zdravstvu, zlasti skrajševanje čakalnih vrst in nekaterih postopkov. "Treba je narediti tudi izračun stroškov, ki nastanejo zaradi izgube delovnih ur v podjetju, in razmisliti, ali je smotrno uvesti v podjetje lastnega zdravnika za medicino dela," je dejal Huber. Glede kontrol bolniškega staleža pa ugotavljajo, da ni ustreznih sankcij, četudi se odkrije kršitev.

Treba je narediti več na področju preventive in ohranjanja zdravja ter uvesti zavest, da posameznik ne gre na bolniško, če to ni nujno, je dejal Fakin. ZZZS ima letno 200 milijonov evrov stroškov za kritje bolniških staležev. "To je strošek vseh vas, zavarovancev," je poudaril Fakin. Za Pomurje je letos v finančnem načrtu ZZZS 9,5 milijona evrov stroškov, povezanih z bolniškimi staleži, od tega je bilo 8,5 milijona že izplačanih. "Letošnji finančni načrt presegamo za 1,5 milijona evrov," je povedal Tibaut. To bodo pokrili iz drugih postavk, in to ne na račun programov, tako Tibaut, nekaj bo med drugim prihranka pri zdravilih.

Letos že 260 laičnih kontrol

Nadzor nad bolniškimi staleži je po Sloveniji enakomerno razpršen. V Pomurju so letos izvedli že 260 laičnih kontrol, lani 310. V 16 odstotkih primerov so ugotovili kršitve. V regiji so letos v 41 primerih ugotovili, da zavarovanci niso upoštevali navodil zdravnika, in v večini teh primerov je bil bolniški stalež prekinjen, je dejal Tibaut. V Pomurju je trenutno 1200 ljudi na dolgotrajnem bolniškem dopustu, to je nad 30 delovnih dni, še enkrat toliko jih je na kratkotrajnem.

Med razlogi za bolniško odsotnost Murinih delavcev so na prvem mestu bolezni kostno-mišičnega sistema, je povedala Odarjeva, 12,5 odstotka bolniških gre na račun poškodb zunaj dela, poškodbe pri delu pa so v 2,6 odstotka primerih razlog za bolniško. Uvajajo posebne programe za izboljšanje počutja zaposlenih, zavzemajo se za preventivno ravnanje - v podjetju in v sodelovanju z ZZZS - in za zakonske spremembe. Tudi prostočasne aktivnosti (pohodništvo, kolesarjenje), ki so v Muri nekoč že bile zelo razvite, bodo uvedli, če bo zanimanje zanje. Izboljšujejo tudi pogoje dela, je pojasnila Odarjeva, naslednji mesec še zadnji obrat prehaja z dvoizmenskega dela na enoizmensko, spremenili so delovni čas, manj je tudi nadurnega dela.