Njen »izlet« na Gorenjsko

V dneh od 14. do 17. januarja je v okviru mednarodnega projekta LINKEDAGE bila izpeljana izmenjava stanovalk dveh domov: DOSOR-ja, Doma starejših občanov Radenci in Doma dr. Franceta Berglja z Jesenic.

Izmenjali sta se v okviru štiridnevnega bivanja v imenovanih domovih 90-letna Brigita Živec iz Radenec in 72-letna Mihaela Roth z Jesenic. Dogodivščin obeh je bilo veliko in tokrat posredujemo pripoved Brigite Živec, ki jo je zaupala svojim sostanovalkam in sostanovalcem v DOSOR-ju 5. februarja in njena pripoved je kar v verzih. V trenutnem »Prešernovem času« bo kar prav, da jo obelodanimo:

MOJ »IZLET« NA  GORENJSKO

LINKEDAGE na idejo je prišel,
da starejše po domovih bi ogrel,
zgodba, ne le v domovini,
naj zgodi se tud/ v tujini.

Tako se pripetilo je,
da pot sem vzela pod noge,
od Radencev do Jesenic
nas vodil je Gorenjske klic.

V izvrstni družbi sem bila,
Dijana, Marko, Barbara
smo med potjo se luštno imeli,
prav fletno smo na cilj prispeli.

A spremljal nas je dež in mrak
in nad gorami le oblak,
a v Domu prav topel nas sprejem
dočakal je – zahvala vsem !

Tu srečali sva se z Mihaelo Roth,
ki se odpravljala je na enako pot
za prvi poizkus nam podeljena je diploma
in morda se še kdaj odpravimo iz Doma.

In že popoldan tombola.
Dobitek: ideja domiselna,
spremstvo gostje v sredo na izlet,
da ogledam si gorenjski svet.

A glej, prav ta naslednji dan
je sonček nam v dar poslan,
žareli zasneženi gorski so vrhovi,
v objemu ivja v Planici gozdovi.

Smer KRANJSKA GORA in PLANICA,
desno nad nami pa Golica,
Marinko (mojo znanko) smo kar med potjo pobrali
in sred/ zime cvetoče »kurice« (teloh) nabrali.

Pred časom, daleč tja nazaj,
sem videla ta gorski raj,
je krasna naša očetjava,
sem zlezla tud/ na vrh Triglava.

V Radovni PR PSNAK smo poobed/vali
in v prikupnem ZVRH BARU smo postali,
še isti dan popoldan »VEČERNI ZVON« (PZ Doma)
je na koncertu nam zapel,
in glas osnovnošolskega je zbora zadonel
(Osnovna šola Tone Čufar).

Tud/ mezzosopranistka Melita Jelen zbranim je zapela,
sem sama nekaj svojih verzov »štela« (prebrala),
Marinka svoj prispevek je dodala,
tako se prav slovesno prireditev je končala.

Naslednji dan ogledali smo si okolje železarsko,
že več stoletij tja nazaj je cvelo železogospodarstvo (1538),
v »KOLPERNU« so film nam vrteli,
ko stari tam plavži še goreli.

Smo gledali na platnu rušitev mogočnih plavžev
in visokih dimnikov,
le eden tam jim še stoji
spomin na stare dni budi !

Nadalje smo se v VRBO Prešernovo podali
ter pred njegovo domačijo smo postali,
se spomnili smo njega, ki je d/jal,
ko takrat on bi bil doma ostal:
»O Vrba srečna, draga vas domača,
ne vedel bi kako se strup prebrača !«

Še isti dan je slavje rojstnih dni bilo,
v dar dobili umetnika smo Žerka sliko (visi v 3. nadstropju),
ostal spomin teh lepih dni za vedno bo,
ves ta projekt pomeni mi veliko.

Sta Karmen in Alba doprinesli,
da lep je bil mi vsaki dan,
prijazna beseda in toplina
sta spremljala me dan na dan.

Je čas prišel, ko treba se bo posloviti
In tja nazaj do vinskih gričev priti,
»Kokoška« naša dežela je prelepa:
od modrega morja valov,
do zasneženih gora vrhov
in do Panonske tja nižine,
prekrasna slika naše domovine.

Povratek bil je prav svečan
ves »zbor« je v Rdaencih bil zbran,
v oči stopile so solze,
je vseh dogodkov – še in  še.

So škrtale tud/ kamere
in mikrofon me »dražil« je,
potreben daljši je odmor,
saj poleg vsega lepega
me spremljal stres je in napor.

A že me grabijo skomine,
da bi »spredalčkala« spomine,
LINKEDAGE – postorite prav vse,
da vam ta naj-projekt uspe !

Zahvala vsem, ki ste sodelovali,
Za nov projekt ledino ste orali,
Uspeha vam želim in dobre volje !
Za nas, ki daleč je za nami že naš maj
Jesenski sonček naj posije – tudi kdaj !

Zapisala Brigita Živec v Radencih, 23. januarja 2014