Člani Folklornega društva Pozvačin Bistrica so se na Cvenu predstavili z veseloigro
Odigrali so veseloigro »Francuska penzija«
Francuska penzija
V času velikega pomanjkanja v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, pa tudi po prvi in drugi svetovni vojni v Prekmurju, so ljudje na veliko odhajali na delo za boljšim življenjem in sicer v druge države in tudi čez lužo.
Največ naših Slovencev je odhajalo v Ameriko, Kanado, Avstralijo, pa
tudi v evropske države. Kajti Slovenca lahko srečaš na vsakem kontinentu
sveta. Veliko naših pradedkov in prababic pa je največ odšlo na
sezonsko delo v državo Francijo, kjer so največ delali na velikih
farmah na kmetih, ženske so največ delale pri živini in so molzle krave,
možje pa so delali na polju. Pred leti se je že večji del naših
pradedkov in prababic iz Francije, vrnilo domov v rodno Prekmurje, kajti
njihova starost je že danes pretežno 90 let in več in so si s trdim
delom zaslužili francosko pokojnino - »francusko penzijo«.
Spomini so še zelo živi na tisti čas, ponekod v družinah ti ljudje še živijo, večinoma pa so že pokojni. Starejši so mlajšim pripovedovali to njihovo življenje, ko so še živeli na sezonskem delu v Franciji. Tako so se člani Folklornega društva Pozvačin Bistrica iz občine Črenšovci, odločili, da bodo odigrali veseloigro z naslovom »Francuska penzija«. Čas veseloigre so zavrteli za nekaj stoletij nazaj in odigrali prizor družine Balažic, kajti stara mama od Balažicevih je prišla iz sezonskega dela iz Francije.
Ko se je vrnila domov iz Francije je doma živela s sinom in snaho in vedno so domači trdili, da mora tudi njihova stara mama prejemati »francusko penzijo« iz Francije. Zato je nekega dne prišel k njim domov odvetnik »fiškališ« in jim prinesel novico, da tudi stari mami zagotovi pokojnino. Staro mamo denar iz Francije ni kaj prida zanimal, zanimalo jo je predvsem, če bo našel njeno ljubezen iz takratnih dni. Novica se je dokaj hitro razširila po vasi in je družina Balažic bila prva zgodba vseh pogovorov na vasi. Otrok pa to prav nič ni zanimalo, za njeno ljubezen iz prejšnjega časa, ko je še bila v Franciji, oni so se bolj zanimali, da bodo dobili del pogače od pokojnine od stare mame.
Veseloigro sta po pripovedovanju domačinov napisala Vera Markoja in Ivan Kreslin. Člani Folklornega društva Pozvačin Bistrica so se že s to veseloigro predstavili v domačem kraju in okoliških krajih, v nedeljo, 16. februarja pa so na povabilo Kulturnega društva Cven nastopili na odru Kulturnega doma na Cvenu, kjer si je predstavo ogledalo okoli 150 obiskovalcev.
Spomini so še zelo živi na tisti čas, ponekod v družinah ti ljudje še živijo, večinoma pa so že pokojni. Starejši so mlajšim pripovedovali to njihovo življenje, ko so še živeli na sezonskem delu v Franciji. Tako so se člani Folklornega društva Pozvačin Bistrica iz občine Črenšovci, odločili, da bodo odigrali veseloigro z naslovom »Francuska penzija«. Čas veseloigre so zavrteli za nekaj stoletij nazaj in odigrali prizor družine Balažic, kajti stara mama od Balažicevih je prišla iz sezonskega dela iz Francije.
Ko se je vrnila domov iz Francije je doma živela s sinom in snaho in vedno so domači trdili, da mora tudi njihova stara mama prejemati »francusko penzijo« iz Francije. Zato je nekega dne prišel k njim domov odvetnik »fiškališ« in jim prinesel novico, da tudi stari mami zagotovi pokojnino. Staro mamo denar iz Francije ni kaj prida zanimal, zanimalo jo je predvsem, če bo našel njeno ljubezen iz takratnih dni. Novica se je dokaj hitro razširila po vasi in je družina Balažic bila prva zgodba vseh pogovorov na vasi. Otrok pa to prav nič ni zanimalo, za njeno ljubezen iz prejšnjega časa, ko je še bila v Franciji, oni so se bolj zanimali, da bodo dobili del pogače od pokojnine od stare mame.
Veseloigro sta po pripovedovanju domačinov napisala Vera Markoja in Ivan Kreslin. Člani Folklornega društva Pozvačin Bistrica so se že s to veseloigro predstavili v domačem kraju in okoliških krajih, v nedeljo, 16. februarja pa so na povabilo Kulturnega društva Cven nastopili na odru Kulturnega doma na Cvenu, kjer si je predstavo ogledalo okoli 150 obiskovalcev.
