Franci Mulec izdal svojo peto knjigo
Franci Mulec je izdal svoje peto literarno delo z naslovom »Sij sprave v Škofovi grabi«
Marjan Slavič, sreda, 26. februar 2014 ob 11:53
Peta knjiga nosi naslov »Sij sprave v Škofovi grabi«
O Franciju Mulecu se je v prejšnjih letih že pisalo, o radgonskem rojaku katerega korenine otroštva segajo v rojstno vas Zbigovci pri Gornji Radgoni, sedaj živeč v Limbušu občina Pekre pri Mariboru. In o tem, da premore obširen opus knjig.
Naše korenine - Zemljičev rod skozi čas (2008), v kateri opisuje življenje
prednikov po očetovi strani. Graba kdo bo tebe ljubil (2011), izpovedno
literarno delo resničnega pričevanja o kruti bitki za preživetju
prednikov in samega sebe v grabi, ki jo ima nadvse rad in o umoru
njegovega očeta. Naše ognjišče - Hamlerjev rod skozi čas (2012), v tej
knjigi avtor opisuje življenje prednikov po materini strani. Pepelka
Minka (2013), to knjigo je namenil osebi, ki je z njo tesno povezan že nekaj
desetletij, kjer opisuje njeno življenje, katero je bilo osovraženo,
odrinjeno in nezaželeno. Tokratno peto knjigo je tako kot prejšnje izdal
v samozaložbi, z naslovom Sij sprave v Škofovi grabi.
Franci je
takole zapisal v svojih uvodni mislih knjige: »Ob tragični izgubi
svojega očeta še nisem vedel za resnične vzroke njegove smrti. Po dolgih
letih pa ko je resnica prišla na dan, sem bil ne razpotju. Ena pot je
vodila k maščevanju, druga težja, pa je bila pot odpuščanja in sprave,
izbral sem drugo«.
Njegovega očeta, ki je bil v tistem času vseskozi
politično aktiven so namreč leta 1958 umorili v gozdu v neposredni
bližini domačije. Franci je po dolgih letih izvedel in dognal resnico,
da je za tem stala UDBA. Spoznal je tudi morilca svojega očeta, kateremu
je odpustil kruto dejanje in zločin, katerega je storil njegovemu
očetu. V znak sprave in odpuščanja je v tej grabi, ki bi bila za vedno
zaznamovana s temo osovraženja in sovraštva, skupaj z ženo Milko
postavil kapelico. Kapelica Kraljice Miru je bila blagoslovljena 12. maja 2013 in od takrat v tej »solzni grabi» prevladuje »Sij sprave v
Škofovi grabi«.
Prav v tej knjigi avtor podrobno izpove poti skozi
posamezna obdobja življenja v tej grabi, potek gradnje in same
slovesnosti blagoslovitve kapelice z namenom da bi se znova naučili
odpuščati in živeti. Tudi kraji imajo lahko svojo dušo. Kdor ima
naostren čut, jo hitro zazna in se lepo počuti, če je njegova duša v
harmoniji z dušo nekega kraja. Sprava in odpuščanje pa sta tisti
človekovi vrednoti, ki osvobajata nevidnih spon, ki tiščijo k tlom.