Vzgoja, ki nas poveže z otrokom za vse življenje
Predavanje v vrtcu Ljutomer s priznano psihologinjo Alenko Rebula
Nuša Novak, sreda, 26. februar 2014 ob 12:46
Starši smo tisti, ki vsakodnevno skrbimo za naše otroke, jih vzgajamo ter jih usmerjamo po poteh življenja. Lahko bi rekli, da smo laični strokovnjaki na področju vzgoje, saj nenehno skrbimo za otrokov osebnostni in telesni razvoj, kajti družina je tista, ki predstavlja otrokovo primarno družbeno skupino.
Zraven nas staršev, pa so tukaj še tisti, ki se z vzgojo ukvarjajo tudi z
bolj strokovnega vidika. Ena izmed priznanih strokovnjakinj s področja
psihologije je tudi
Alenka Rebula Tuta, ki prihaja iz Trsta pri Sestjanu
in se ukvarja pretežno z globinsko psihologijo ter z vprašanji vzgoje
in izobraževanja, samovzgoje in družbene kritike.
Zaradi velike
želje mnogih staršev v vrtcu Ljutomer, je ravnateljica
Marija Pušenjak povabila k nam v osrčje Prlekije, prav to predavateljico, ki se poleg
poglabljanja v vzgojna in splošna življenjska vprašanja, ukvarja še s
prozo in poezijo.
V četrtek, 20. februarja, smo si v
popoldanskem času, v prostorih vrtca Ljutomer na Ormoški cesti, nekateri
starši vzeli kakšno urico zase in prisluhnili zanimivem predavanju z
naslovom
Vzgoja, ki nas poveže z otrokom za vse življenje.
Kot
posebna gostja in predavateljica, se nam je torej pridružila Alenka
Rebula Tuta, ki jo je spremljal tudi njen mož, publicist, radijski
urednik in režiser,
Igor Tuta. Kljub temu, da je bila v naših krajih
prvič, nam je s svojo pozitivno energijo, karizmo in izjemno predanostjo
svoji stroki, na podlagi lastnih izkušenj in izkušenj iz znanja
psihologije, pokazala, kako lahko na pravi način vzgajamo svoje otroke
in tako ostanemo njihovi zavezniki in prijatelji za vse življenje. Sama
je tudi mama treh otrok in tako dobro ve, kako težko je včasih vzgajati
otroke in jih usmerjati na pravi poti. Zato moramo zgraditi odnos s
svojim otrokom že zgodaj v otroštvu, saj le tako lahko nadgrajujemo in
poglabljamo pristen odnos med staršem in otrokom.
V današnjem svetu
je včasih zelo težko graditi pristne človeške odnose, saj nenehno hitimo
in se prilagajamo hitremu tempu življenja, pri tem pa ne opazimo
malenkosti, ki so ključne za izoblikovanje medosebnih odnosov. In tako
je tudi pri otrocih. Hvaležnost, medsebojna pomoč, zaupanje in ljubezen,
se v otroku rodijo spontano, glede na to kaj jim mi kot starši nudimo.
Otroci so namreč naša popolna zrcalna slika. Zgledujejo se po naših
dejanjih, vedenju in medsebojnih odnosih. Mi smo torej vzgled svojim
otrokom in če ta vzgled ni ravno najboljši, nikakor ne moremo kriviti
drugih, ampak le sami sebe.
Zato je zelo pomembno, da čutimo
povezanost oziroma imamo pozitiven odnos z otrokom. Ena od glavnih
stvari, ki si jih starši težko predstavljamo je: Kako je biti otrok? Cel
čas živiš namreč med samimi velikani, si zelo majhen, nimaš nobene
besede... Postavite se enkrat v vlogo otroka, saj je biti otrok v velikem
svetu, včasih zelo težko. Otroci namreč znajo ustvarjati probleme,
nikakor pa jih sami ne znajo reševati. In tukaj nastopimo mi, starši, ki
moramo spoštovati otrokove majhnosti in ranljivosti ter znati »čutiti z
njim«. Veliko je drobnih stvari, ki so v življenju zelo pomembne,
vendar zaradi natrpanega urnika, pozabljamo na njih.
»Čutiti
otroka«, je najpomembnejša in temeljna sposobnost do otrok. In če smo
raztreseni in neprisebni, ne čutimo in ne slišimo kakor bi morali.
Otroka moramo vsaj pol ure na dan gledati z vsem svojim bitjem in se
intenzivno in pristno srečevati ter ukvarjati z njim. Ni pomembna
dolžina časa, ampak pristnost, ki se rodi v zanimanju do otroka. Otroci
nikoli ne iščejo pozornosti, kakor starši radi poudarjamo, ampak iščejo
občutek sreče, radosti in pomembnosti. Velikokrat mislimo, da otroka
najbolje poznamo, pa vendarle to vedno ne drži. Če nimamo pravega odnosa
z njim, nam otrok ne bo zaupal. Otroci hrepenijo po tem, da vidimo njih
in ne sebe. Zato je najpomembnejši telesni dotik, ki pa ga nažalost v
marsikateri družini še kako primanjkuje. Že v zgodnjem otroštvu je
pomembno, da izoblikujemo pozitiven odnos, ki temelji na občutku
varnosti in zaupanja, le tako bomo ta pristen odnos lahko gradili z
otroci tudi v času odraščanja in pubertete. V obdobju adolescence so to
najbolj kritični trenutki. Če smo kar koli naredili narobe že v
otroštvu, bomo to v poznejših letih zelo težko popravili.
Zato je
res pomembno, da začnemo graditi pristne odnose že zelo zgodaj, saj vez,
ki smo jo ustvarili, ostane za vedno. Dom je res dom, če so prisotna
čustva miru in občutek varnosti. Tisto, kar otroci najbolj cenijo je, da
starši slišimo!
Predavateljica Alenka Rebula Tuta, je to še prav
posebej poudarila, saj je ta pristen odnos gojila tudi sama do svojega
očeta,
Alojza Rebule, ki bo kmalu dopolnil 90 let in še vedno neutrudno
piše knjige. Kakor nam je zaupala tudi sama, sta ji bila oče in mati
vedno dober vzgled, po katerem se je tudi sama zgledovala.
Kakor sem
zapisala že v začetku, se naša gostja ukvarja tudi s poezijo in prozo,
saj je napisala že polno knjig, ki smo si jih po predavanju lahko tudi
sami ogledali in odražajo njeno polnost, ljubezen in predanost do dela.
Ob koncu izjemno zanimivega in poučnega predavanja, je ravnateljica
v zahvalo podarila gostji drobno pozornost in vse prisotne povabila na
druženje po predavanju, za katerega je tudi tokrat poskrbela
Vida
Mihalič, vodja kuhinje ljutomerskega vrtca.
Za več koristnih in
podrobnejših informacij, si lahko ogledate spletno stran oziroma rubriko
za starše, predavateljice Alenke Rebula Tuta:
www.alenka.rebula.com,
kjer boste izvedeli še marsikaj zanimivega iz področja vzgoje.