Otrok v rejništvu - otrok med dvema družinama

Potrebe po psihoterapevtstvu otrokom v rejništvu

Jože Žerdin, sreda, 5. marec 2014 ob 23:38
Okrogla miza na temo otrok v rejništvu

Okrogla miza na temo otrok v rejništvu

Rejniško društvo Slovenije je skupaj z občino Razkrižje v petek, 28. februarja, v Kulturnem domu na Razkrižju, pripravilo okroglo mizo na temo otrok v rejništvu z naslovom otrok med dvema družinama. Okrogle mize so se med drugim udeležili strokovni delavci iz Pomurja in Podravja, ki se srečujejo z otroki v rejništvu, otroci iz rejniških družin.

O delu rejniškega društva Slovenije je zbranim spregovoril njen predsednik mag. Darko Kranjc, Tanja Ferlin, rejnica iz Razkrižja pa je spregovorila o svojih desetletnih izkušnjah v rejništvu. Okrogle mize so se udeležili tudi Martina Domajnko, zagovornica otrokovih pravic, Jožef Kociper, tajnik Škofijske Karitas Murska Sobota in  Maksimiljana Mali, upokojena uslužbenka Centra za socialno delo Domžale, ki se je ukvarjala s področjem rejništva in izvaja izobraževanje rejnic, ki je v svojem govoru naglasila o psihoterapevski pomoči otrokom v rejništvu v teoriji in praksi. Opozorila je na pomanjkljivosti v sistemu in navedla konkretne predloge za izboljšavo.

Tabor je tokrat prvič potekal v Šprincu na domačiji v tednu počitnic za pet otrok iz rejniških družin, kjer so preživeli v sproščenem vzdušju. Ta starejša domačija se je pred leti obnovila, kjer Škofijska Karitas Murska Sobota že dalj časa izvaja socialno – varstveni program Domačija.

Z otroki iz rejniških družin sta na taboru bila  univ. dipl. socialna pedagoginja Anja Ferlin in Andrej Omulec, mag. zakonskih in družinskih terapij, ki sta vodila program aktivnosti za otroke na počitniškem taboru. Ob koncu tabora, so v sklopu okrogle mize skupaj predstavili pozitiven vpliv tovrstnih delavnic na otroke. Na okrogli mizi so prišli do zaključka, da bodo še naprej potrebne potrebe po psihoterepevski pomoči otrokom v rejništvu. Na tem področju bodo morali svojo vlogo odigrati starši iz rejniških družinah, strokovne službe v Centrih za socialno delo ter v šolah. Problemi s katerimi se srečujejo rejniške družine, so premalo znane širši javnosti. Glede na to, da so otroci ves čas razdvojeni med svojimi biološkimi starši in rejniškimi starši, si niti ne moremo predstavljati, kaj vse ti otroci doživljajo v svojem življenju. Veliko vlogo na tem področju pa bo moralo odigrati tudi Ministrstvo za delo in socialne zadeve in enake možnost, da bi bilo psihoterapevsko svetovanje otrokom v rejništvu obvezno.


Več v Kultura in izobraževanje