Otrok v rejništvu - otrok med dvema družinama
Potrebe po psihoterapevtstvu otrokom v rejništvu
Jože Žerdin, sreda, 5. marec 2014 ob 23:38
Okrogla miza na temo otrok v rejništvu
Rejniško društvo Slovenije je skupaj z občino Razkrižje v petek, 28. februarja, v Kulturnem domu na Razkrižju, pripravilo okroglo mizo na temo otrok v rejništvu z naslovom otrok med dvema družinama. Okrogle mize so se med drugim udeležili strokovni delavci iz Pomurja in Podravja, ki se srečujejo z otroki v rejništvu, otroci iz rejniških družin.
O delu rejniškega društva Slovenije je zbranim spregovoril njen
predsednik mag. Darko Kranjc, Tanja Ferlin, rejnica iz Razkrižja pa je
spregovorila o svojih desetletnih izkušnjah v rejništvu. Okrogle mize
so se udeležili tudi Martina Domajnko, zagovornica otrokovih pravic,
Jožef Kociper, tajnik Škofijske Karitas Murska Sobota in Maksimiljana
Mali, upokojena uslužbenka Centra za socialno delo Domžale, ki se je
ukvarjala s področjem rejništva in izvaja izobraževanje rejnic, ki je v
svojem govoru naglasila o psihoterapevski pomoči otrokom v rejništvu v
teoriji in praksi. Opozorila je na pomanjkljivosti v sistemu in navedla
konkretne predloge za izboljšavo.
Tabor je tokrat prvič potekal v
Šprincu na domačiji v tednu počitnic za pet otrok iz rejniških družin,
kjer so preživeli v sproščenem vzdušju. Ta starejša domačija se je pred
leti obnovila, kjer Škofijska Karitas Murska Sobota že dalj časa izvaja
socialno – varstveni program Domačija.
Z otroki iz rejniških družin sta
na taboru bila univ. dipl. socialna pedagoginja Anja Ferlin in Andrej
Omulec, mag. zakonskih in družinskih terapij, ki sta vodila program
aktivnosti za otroke na počitniškem taboru. Ob koncu tabora, so v sklopu
okrogle mize skupaj predstavili pozitiven vpliv tovrstnih delavnic na
otroke. Na okrogli mizi so prišli do zaključka, da bodo še naprej
potrebne potrebe po psihoterepevski pomoči otrokom v rejništvu. Na tem
področju bodo morali svojo vlogo odigrati starši iz rejniških družinah,
strokovne službe v Centrih za socialno delo ter v šolah. Problemi s
katerimi se srečujejo rejniške družine, so premalo znane širši javnosti.
Glede na to, da so otroci ves čas razdvojeni med svojimi biološkimi
starši in rejniškimi starši, si niti ne moremo predstavljati, kaj vse ti
otroci doživljajo v svojem življenju. Veliko vlogo na tem področju pa
bo moralo odigrati tudi Ministrstvo za delo in socialne zadeve in enake
možnost, da bi bilo psihoterapevsko svetovanje otrokom v rejništvu
obvezno.