Skupina Art klub 7 se predstavlja
Osmerica z likovnimi deli v Svetem Juriju ob Ščavnici
Razstava
V
petek, 7. marca, je v avli Kulturnega doma v Svetem Juriju ob
Ščavnici bila pripravljena likovna razstava del »ženske« skupine
Art kluba 7. Za uvod je vsem zbranim, nekaj po 19. uri, na violino
zaigrala Lea Kocbek.
Za njo pa je besedo povzela mentorica imenovane skupine ustvarjalk,
Aleksandra Fekonja,
ki je ob tem prebrala naslednje:
»Smo majhna skupina sedmih ljudi, zbrani iz vseh vetrov in vseh generacij. Vsem pa nam je skupno eno - ljubezen in močna želja po ustvarjanju. Pred dvema letoma sem se jim pridružila kot mentorica. Od takrat naprej je vsak sredin večer namenjen temu, da se odpeljem v Radence, natančneje v DOSOR (Dom starejših občanov Radenci), kjer nam je na razpolago učilnica v 4. nadstropju. Vsako sredo ob petih se dobimo Ivica Vukan, Urška Fridau, Marina Vuk in jaz iz Gornje Radgone, Larisa Časar in njena mama Natalija Ritlop iz Apač, Andreja Čuk iz Murske Sobote ter Simona Grosman iz Radenc. Kaj tam ustvarjamo, lahko vidite danes na tej otvoritvi. Razstavljena dela so po večini nastala v preteklem letu, z vso odgovornostjo lahko rečem v preteklem študijskem letu in to brez počitnic. Če bi dala pričujoči razstavi naslov, bi se ta imenovala »Vmesna postaja«. To pa zato, ker se vsaka od nas počasi in poglobljeno približuje temu, kar želi doseči in potem, ko doseže zastavljeno, se odprejo nova obzorja in tako naprej in vedno bo tako, dokler bomo ustvarjalne. Večkrat imamo tudi predavanja iz likovne teorije in umetnostne zgodovine, likovno prostorskih zakonitosti, imamo tudi domače naloge in seveda veliko načrtov. Tisto, kar pa nas drži skupaj in nas v skupnem ustvarjanju žene naprej pa je topla, sproščena in prijateljska atmosfera. Verjetno se v drugačnih okoliščinah sploh ne bi srečevale, saj prihajamo iz zelo različnih okolij, imamo zelo različna življenja in poti. In da ne pozabim - zelo bomo veseli, če se bo našel kdo, ki rad ustvarja in se nam pridruži. In moja izkušnja, ko se okrog devete zvečer po delavnici posadim v avto in se napotim proti Radgoni - navijem radio in če bi imela posluh in bolj marala svoj glas, bi na glas pela. Nisem ljubiteljica titul pred imeni (sama se še neupravičeno branim akademskega naslova) in tudi naša delavnica nam jih ne bo dala, vendar sem prepričana, da bodo naša dela tista, ki nam bodo prislužila tisto pravo veljavo in mesto. In kar je najpomembnejše - znanje, zaupanje vase ter dela, ki nas bodo vse preživela. Tako je v našem svetu. V drugem pa kar naj do onemoglosti razmišljajo, kaj se splača in kaj ne. Ponosna sem na nas. Hvala vam.«
Še enkrat je zaigrala violinistka Lea Kocbek, Aleksandra Fekonja pa se je zahvalila županu Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, Antonu Slani, za možnost razstavljanja v prelepem ambientu Kulturnega doma.
»Smo majhna skupina sedmih ljudi, zbrani iz vseh vetrov in vseh generacij. Vsem pa nam je skupno eno - ljubezen in močna želja po ustvarjanju. Pred dvema letoma sem se jim pridružila kot mentorica. Od takrat naprej je vsak sredin večer namenjen temu, da se odpeljem v Radence, natančneje v DOSOR (Dom starejših občanov Radenci), kjer nam je na razpolago učilnica v 4. nadstropju. Vsako sredo ob petih se dobimo Ivica Vukan, Urška Fridau, Marina Vuk in jaz iz Gornje Radgone, Larisa Časar in njena mama Natalija Ritlop iz Apač, Andreja Čuk iz Murske Sobote ter Simona Grosman iz Radenc. Kaj tam ustvarjamo, lahko vidite danes na tej otvoritvi. Razstavljena dela so po večini nastala v preteklem letu, z vso odgovornostjo lahko rečem v preteklem študijskem letu in to brez počitnic. Če bi dala pričujoči razstavi naslov, bi se ta imenovala »Vmesna postaja«. To pa zato, ker se vsaka od nas počasi in poglobljeno približuje temu, kar želi doseči in potem, ko doseže zastavljeno, se odprejo nova obzorja in tako naprej in vedno bo tako, dokler bomo ustvarjalne. Večkrat imamo tudi predavanja iz likovne teorije in umetnostne zgodovine, likovno prostorskih zakonitosti, imamo tudi domače naloge in seveda veliko načrtov. Tisto, kar pa nas drži skupaj in nas v skupnem ustvarjanju žene naprej pa je topla, sproščena in prijateljska atmosfera. Verjetno se v drugačnih okoliščinah sploh ne bi srečevale, saj prihajamo iz zelo različnih okolij, imamo zelo različna življenja in poti. In da ne pozabim - zelo bomo veseli, če se bo našel kdo, ki rad ustvarja in se nam pridruži. In moja izkušnja, ko se okrog devete zvečer po delavnici posadim v avto in se napotim proti Radgoni - navijem radio in če bi imela posluh in bolj marala svoj glas, bi na glas pela. Nisem ljubiteljica titul pred imeni (sama se še neupravičeno branim akademskega naslova) in tudi naša delavnica nam jih ne bo dala, vendar sem prepričana, da bodo naša dela tista, ki nam bodo prislužila tisto pravo veljavo in mesto. In kar je najpomembnejše - znanje, zaupanje vase ter dela, ki nas bodo vse preživela. Tako je v našem svetu. V drugem pa kar naj do onemoglosti razmišljajo, kaj se splača in kaj ne. Ponosna sem na nas. Hvala vam.«
Še enkrat je zaigrala violinistka Lea Kocbek, Aleksandra Fekonja pa se je zahvalila županu Občine Sveti Jurij ob Ščavnici, Antonu Slani, za možnost razstavljanja v prelepem ambientu Kulturnega doma.
