V Veržeju so se spomnili na 90. obletnico železniške proge skozi Veržej
O skrivnosti pomurske železniške proge ob njeni 90. obletnici je spregovoril poznavalec Karol Rustja
Predavanje Karla Rustja o železniški progi
Zavod Marianum Veržej je ob sodelovanju domače župnije in občine Veržej pripravil v četrtek, 27. marca, spominski večer na rojaka domačina dr. Franca Kovačiča. Najprej so se vsi zbrali v župnijski cerkvi pri zahvalni sveti maši, ki je bila posvečena dr. Francu Kovačiču in dobrotnikom Salezijanskega zavoda Marianum Veržej.
Zahvalno sveto mašo je daroval domači župnik Jože Brečko, ob somaševanju
domačega duhovnega pomočnika Mirka Rakovnika. Po končani maši so se vsi
skupaj preselili v Kovačičevo dvorano v Zavod Marianum, kjer je zbrane
nagovoril direktor Zavoda Marianum Janez Krnc. Osrednji gost tega
spominskega večera je bil veliki poznavalec slovenskih železnic in
drugega prometa Karol Rustja, kateri je nanizal kar nekaj zgodovinskih
podatkov, kako se je pred 90 leti gradila železniška proga skozi
Prlekijo in Prekmurje.
Do natančnosti je zbranim obiskovalcem tega Kovačičevega večera razložil in opisal kdaj se je začela železniška proga graditi. Povedal je, da železniška proga Ormož - Ljutomer - Veržej - Murska Sobota obratuje že od leta 1924, torej letos mineva 90 let od njene otvoritve. Tako je ta proga v veliki meri pripomogla k večjemu razvoju Pomurja, saj je železniška proga bila prvo javno prometno sredstvo, kajti v tistem času je bilo malo avtomobilov, ceste so bile makadamske, ljudje pa so hoteli, da bi se blago tržilo, ljudje bi pa potovali z vlakom.
Tudi med drugo svetovno vojno se je na tej progi marsikaj dogajalo. Reka Mura je celo odnesla del proge in voda je poplavila celotno vas Veržej. Leta 1941 pa je bil tudi miniran in uničen železniški most čez reko Muro pri Veržeju. Sedaj po nekaj letih in ob sedanji obletnici železniške proge skozi vas Veržej, je bila proga obnovljena lansko leto. Letos Slovenske železnice v Veržeju obnavljajo železniško postajališče, gradijo novi peron v dolžini 140 metrov, novo nadstrešnico za potnike, parkirišče za osebne avtomobile, ureja se razsvetljava perona in okolice.
Železniška proga bo v celoti elektrificirana in se bo napajala iz Dravskih elektrarn iz obnovljenih virov. V spomin na železniško postajo je v Veržeju ostala Kolodvorska ulica, ker so nekoč postajališče poimenovali »Kolodvor«. Da pa spomin na to visoko obletnico na pomursko železniško progo ne bi šel v pozabo, Muzej Murska Sobota pripravlja knjigo o zgodovini pomurske železniške proge.
Spominski Kovačičev večer je popestrila moška vokalna skupina KD Slavka Osterca Veržej, pod vodstvom Tatjane Rozmarič Poštrak. Za te zgodovinske izčrpne podatke o začetku izgradnje železniške proge skozi Veržej, se je poznavalcu Karolu Rustja, zahvalil župan občine Veržej Slavko Petovar. Največja zasluga in zahvala gre prav dr. Francu Kovačiču, domačemu rojaku iz Veržeja, da se je zgradil Salezijanski Zavod v Veržeju in pomurska železniška proga. Ker pa je dr. Franc Kovačič prej umrl, tako ni dočakal otvoritve železniške proge v Veržeju.
Do natančnosti je zbranim obiskovalcem tega Kovačičevega večera razložil in opisal kdaj se je začela železniška proga graditi. Povedal je, da železniška proga Ormož - Ljutomer - Veržej - Murska Sobota obratuje že od leta 1924, torej letos mineva 90 let od njene otvoritve. Tako je ta proga v veliki meri pripomogla k večjemu razvoju Pomurja, saj je železniška proga bila prvo javno prometno sredstvo, kajti v tistem času je bilo malo avtomobilov, ceste so bile makadamske, ljudje pa so hoteli, da bi se blago tržilo, ljudje bi pa potovali z vlakom.
Tudi med drugo svetovno vojno se je na tej progi marsikaj dogajalo. Reka Mura je celo odnesla del proge in voda je poplavila celotno vas Veržej. Leta 1941 pa je bil tudi miniran in uničen železniški most čez reko Muro pri Veržeju. Sedaj po nekaj letih in ob sedanji obletnici železniške proge skozi vas Veržej, je bila proga obnovljena lansko leto. Letos Slovenske železnice v Veržeju obnavljajo železniško postajališče, gradijo novi peron v dolžini 140 metrov, novo nadstrešnico za potnike, parkirišče za osebne avtomobile, ureja se razsvetljava perona in okolice.
Železniška proga bo v celoti elektrificirana in se bo napajala iz Dravskih elektrarn iz obnovljenih virov. V spomin na železniško postajo je v Veržeju ostala Kolodvorska ulica, ker so nekoč postajališče poimenovali »Kolodvor«. Da pa spomin na to visoko obletnico na pomursko železniško progo ne bi šel v pozabo, Muzej Murska Sobota pripravlja knjigo o zgodovini pomurske železniške proge.
Spominski Kovačičev večer je popestrila moška vokalna skupina KD Slavka Osterca Veržej, pod vodstvom Tatjane Rozmarič Poštrak. Za te zgodovinske izčrpne podatke o začetku izgradnje železniške proge skozi Veržej, se je poznavalcu Karolu Rustja, zahvalil župan občine Veržej Slavko Petovar. Največja zasluga in zahvala gre prav dr. Francu Kovačiču, domačemu rojaku iz Veržeja, da se je zgradil Salezijanski Zavod v Veržeju in pomurska železniška proga. Ker pa je dr. Franc Kovačič prej umrl, tako ni dočakal otvoritve železniške proge v Veržeju.
