Slike Danile Krpič v radenskem DOSOR-ju

Četrtkov večer, 27. marca, je bil v razstaviščni avli radenskega DOSOR-ja, Doma starejših občanov Radenci, namenjen predstavitvi osebnosti in dela Danile Krpič, članice Likovnega društva Mavrica v Murski Soboti, pa tudi članice Likovnega društva Gornja Radgona. Seveda pa Danila Krpič ni »kar tako«, kajti je prejemnica številnih priznanj in nagrad s srečanj likovnic in likovnikov (certifikat na ex tempore Piran 2002, certifikat ex tempore Piran 2009, 1. nagrada na ustvarjalnem natečaju Turnišče 2012, 2. nagrada na Mežanovih dnevih na Ptuju 2012, izbrano delo za državno razstavo JSKD »Tekst v podobi« Slovenj Gradec 2012, posebno priznanje na ustvarjalnem natečaju Turnišče 2013, 1. nagrada na ustvarjalnem natečaju Turnišče 2014 in izbrano delo za državno razstavo JSKD »Parafraze« Brežice 2014).

Na otvoritvi razstave v DOSOR-ju je o likovni ustvarjalki iz Černelavec pri Murski Soboti govorila Tatjana Mijatović, predsednica Likovnega društva Gornja Radgona, ki pa ima v DOSOR-ju »na skrbi« razstavišče: »Danila Krpič se je rodila na Tolminskem, kjer je  preživela mladost. Končala  je tehniško lesarsko šolo v Novi Gorici in se kasneje preselila v Mursko Soboto. Ob svoji redni zaposlitvi se je likovnemu izražanju začela intenzivneje posvečati z obiskovanjem likovne delavnice akademskega slikarja Mirka Rajnarja v Murski Soboti… To delavnico je obiskovala  še leta 2013, na temo »Abstraktna slika in likovna analiza«. Pridobljeno znanje je utrjevala s  slikanjem  in sodelovanjem na kolonijah s strokovnimi mentorji  ter na ex temporih, z obiskovanjem razstav,  tistih  doma in tudi malo dlje: v Ljubljani, na Dunaju, v Budimpešti in Benetkah. Njeno obzorje je tako vedno večje. Jo pa mimetično slikanje  bolj in  bolj utesnjuje.  Kako  najti pot naprej?  Kako  slikati , da  bo sliko   podobno  doživel tudi  gledalec?  Na ta vprašanja je poskušala dobiti odgovor v likovni delavnici mag. Saše Bezjak, akad. slikarke v Gornji Radgoni, katero je obiskovala v letu 2012…«

V kulturnem delu otvoritve razstave je nastopila 11-letna Vita Senčar iz Gornje Radgone. Zaigrala je na klarinet, kajti obiskuje zasebno glasbeno šolo Maestro v Gornji Radgoni, kjer jo instrument poučuje Lovro Turin.

O avtorici in njenih slikah je govorila še mag. kiparstva Saša Bezjak, akademska slikarka, ki je med ostalim dejala: »Ko je prišla Danila k meni na likovne delavnice, je imela za seboj že veliko let študijskega dela, pri katerem ji je pomagal akademski slikar Mirko Rajnar. Takrat na začetku sva se pogovarjali o mikro in makro kozmosu. Če raziskuješ mikrokozmos, dobiš odgovore o makrokozmosu, ker je to vse eno. V zadnjem času je do tega prišla tudi znanost z delčkom higsov bozon. Zelo dobro se spomnim časa, ko je Danila začela gledati slike akademskega slikarja Silvestra Komela in istočasno na eni izmed kolonij, ki se jih je udeležila, imela željo naslikati prasketanja ognja, ki ga je slišala v peči zraven sebe, ko je slikala. V njenih zadnjih delih, ki so se povečale po formatu, se je izurila v prenosu občutka, doživetja na platno. Tako vidimo abstraktno sliko, a vendarle, če smo dobri opazovalci, takoj ugotovimo,  kje je vzela motiv. In motive skoraj vedno jemlje v naravi, saj pravi, da jo je ta že v otroštvu zaznamovala, saj je na visokogorski kmetiji, kjer so živeli, bila več z drevesi, kot z ljudmi. Vmes med zadnje večje slike je postavila manjše, ki se od zadnjih razlikujejo po likovni govorici. Gre za slike, ki so isto kvalitetne kot te zadnje. Postavila jih je na ogled kot dva različna pogleda na podoben motiv. Gledalca, ki si vzame čas, napelje, da dve različni sliki opazuje in sam prihaja do odgovora, kaj in zakaj.«