V Sofiji izdelovali umetniško obarvane velikonočne pirhe

V Medgeneracijski hiši Sofija v Lendavi so pripravili ustvarjalno delavnico, na kateri so se udeleženci urili v umetniški okrasitvi velikonočnih jajc

Bojan Sobočan, nedelja, 13. april 2014 ob 12:01
Velikonočna delavnica

Velikonočna delavnica

Velikonočni prazniki so vse bližje in tako so v Medgeneracijski hiši Sofija v Lendavi pripravili ustvarjalno delavnico, na kateri so se udeleženci urili v umetniški okrasitvi velikonočnih jajc.

Velikonočni pirhi so ljudska umetnost, ki ima svojo govorico in sporočilo. Pirhe se lahko okrasi na številne načine in z različnimi tehnikami. Okrasimo pa jih lahko tudi s pomočjo naravnih barv in preprostih tehnik, ki so zdravju in okolju prijazne, iz nas pa izvabijo ustvarjalnost, kreativnost in domišljijo. Delavnico sta vodila Eva Tivadar in Drago Varga. Slednja sta udeležencem delavnice prikazala različne tehnike krašenja pirhov.

Eva Tivadar se že desetletja ukvarja z batik tehniko krašenja pirhov. Pridobila je slovenski certifikat sloart craft. Je pa tudi ponosna lastnica certifikata z nazivom Ljudska umetnica domače obrti, ki ga je pridobila na Madžarskem. Za pridobitev slednjega veljajo zelo stroga merila in zahtevni kriteriji. Zato je za pridobitev certifikata in dokazovanje svoje nadarjenosti potrebno tri leta strokovni komisiji predložiti svoje izdelke. Pridobitev certifikata zahteva vrhunsko izdelavo in to brez vsake napake. Izdelke ocenjuje sedemčlanska strokovna komisija, ki jih ocenjuje iz vseh možnih vidikov. Šele potem, ko imaš petintrideset izdelkov ocenjenih z oznako A, ki je najvišja možna ocena, se lahko zaprosi za pridobitev certifikata. Zato takšen certifikat lahko pridobijo le najbolj umetniško nadarjeni ustvarjalci.

Eva nam je povedala, da so včasih najpogosteje za barvanje velikonočnih jajc uporabljali čebulo, na jajca pa so dali travo ali listje, tako da so potem ostali vzorci na jajcih. Za barvanje pa so uporabljali rdečo papriko, regrat in rdeča vina. Druga tehnika, ki se je uporabljala v naših krajih so bile praskanke. Ta metoda je skoraj izumrla. Ohranila se je na Goričkem v nekaterih vaseh, kjer je le še nekaj ljudi, ki se ukvarjajo s tem in rišejo stare vzorce. Tretja tehnika pa je batik tehnika, ki je najbolj zahtevna. Slednja se je ohranila v Dobrovniku, kjer se je pred dobrimi dvajsetimi leti začela bolj resno s tem ukvarjati Elizabeta Urisk. Ona je začela z dobrovniškimi upokojenci prva pripravljati velikonočne razstave.

Eva se je s tem začela ukvarjati pred desetimi leti, ko je začela raziskovati to področje in različne vzorce. Njo so najbolj navdušili vzorci iz Hetiša, to je majhno območje ob Madžarski meji, ki združuje sedem vasi na slovenskem in madžarskem. Batik tehnika je zelo zahtevna in postopek izdelava je dolgotrajen. Tipične barve, ki sovpadajo z batik tehniko so rdeča, ki je dominantna. V Dobrovniku in na Goričkem pa uporabljajo kombinacijo rdeče in črne, to je dvobarvni batik. V Hetišu pa se uporablja še modra barva. Poslužuje pa se tudi modernih tehnik in načinov okrasitve in poslikave velikonočnih jajc. Vsak vzorec ima svoj pomen in svoje sporočilo, ki ga nosi. Značilnost Hetiških vzorcev so dvojne črte, skriti vbodi in srca. Vzorci so se razlikovali od vasi do vasi oz. posameznega območja. Eva za izdelavo enega pirha z batik tehniko porabi vsaj tri ure, da ga izdela v skladu z vsemi pravili in zahtevami. Izdeluje jih skozi celotno leto in tako letno ustvari preko tristo pirhov.

Drago Varga je človek, ki ga navdihuje veliko stvari v življenju. Radovednost pa ga žene vedno novim izzivom in dogodivščinam naproti. Je človek, ki naredi močan vtis na človeka s svojo preprostostjo in željo po raziskovanju ter iskanju alternativnih možnosti. Poleg tega, da je strasten gobar, ki veliko časa preživi v naravi in se ukvarja s sonaravnim in eko vrtnarjenjem, zelo rad izdeluje umetniško oblikovane velikonočne pirhe. Za slednje pa uporablja poseben vrtalnik in diamantne svedre.

Z umetniškim oblikovanjem pirhov z vrtalnikom se ukvarja že približno pet let. Za takšno tehniko ga je navdušil Franc Grom s svojimi vrhunskimi čipkastimi kreacijami. Tehnika je zelo zahtevna in izdelava je prav tako dolgotrajna. Za izdelavo enega pirha potrebuje tri do štiri ure, je pa čas izdelave odvisen od zahtevnosti in vzorcev. Največ uporablja kokošja jajca, izbira pa samo najlepša jajca in pa tudi jajca posebne vrste kokoši, ki znesejo jajca z že določenim barvnim odtenkom. Poleg kokošjih jajc uporablja še račja in gosja.

Z vztrajnostjo in trdim delom, ki prinese natančnost in mirno roko je mogoče izdelati čudovite pirhe, ki so umetnije v pravem pomenu besede. Udeleženci so se navdušili nad tehnikami in možnosti, ki so bile predstavljene na delavnici. Upamo, da boste tudi vi dobili kakšno dobro idejo in ustvarili zanimive in pisano obarvane pirhe za letošnje velikonočne praznike.


Več v Kultura in izobraževanje