V Sofiji izdelovali umetniško obarvane velikonočne pirhe
V Medgeneracijski hiši Sofija v Lendavi so pripravili ustvarjalno delavnico, na kateri so se udeleženci urili v umetniški okrasitvi velikonočnih jajc
Bojan Sobočan, nedelja, 13. april 2014 ob 12:01
Velikonočni prazniki so vse bližje in tako so v Medgeneracijski hiši Sofija v Lendavi pripravili ustvarjalno delavnico, na kateri so se udeleženci urili v umetniški okrasitvi velikonočnih jajc.
Velikonočni pirhi so ljudska umetnost, ki ima svojo govorico in
sporočilo. Pirhe se lahko okrasi na številne načine in z različnimi
tehnikami. Okrasimo pa jih lahko tudi s pomočjo naravnih barv in
preprostih tehnik, ki so zdravju in okolju prijazne, iz nas pa izvabijo
ustvarjalnost, kreativnost in domišljijo. Delavnico sta vodila Eva
Tivadar in Drago Varga. Slednja sta udeležencem delavnice prikazala
različne tehnike krašenja pirhov.
Eva Tivadar se že desetletja
ukvarja z batik tehniko krašenja pirhov. Pridobila je slovenski
certifikat sloart craft. Je pa tudi ponosna lastnica certifikata z
nazivom Ljudska umetnica domače obrti, ki ga je pridobila na Madžarskem.
Za pridobitev slednjega veljajo zelo stroga merila in zahtevni
kriteriji. Zato je za pridobitev certifikata in dokazovanje svoje
nadarjenosti potrebno tri leta strokovni komisiji predložiti svoje
izdelke. Pridobitev certifikata zahteva vrhunsko izdelavo in to brez
vsake napake. Izdelke ocenjuje sedemčlanska strokovna komisija, ki jih
ocenjuje iz vseh možnih vidikov. Šele potem, ko imaš petintrideset
izdelkov ocenjenih z oznako A, ki je najvišja možna ocena, se lahko
zaprosi za pridobitev certifikata. Zato takšen certifikat lahko
pridobijo le najbolj umetniško nadarjeni ustvarjalci.
Eva nam je
povedala, da so včasih najpogosteje za barvanje velikonočnih jajc
uporabljali čebulo, na jajca pa so dali travo ali listje, tako da so
potem ostali vzorci na jajcih. Za barvanje pa so uporabljali rdečo
papriko, regrat in rdeča vina. Druga tehnika, ki se je uporabljala v
naših krajih so bile praskanke. Ta metoda je skoraj izumrla. Ohranila se
je na Goričkem v nekaterih vaseh, kjer je le še nekaj ljudi, ki se
ukvarjajo s tem in rišejo stare vzorce. Tretja tehnika pa je batik
tehnika, ki je najbolj zahtevna. Slednja se je ohranila v Dobrovniku,
kjer se je pred dobrimi dvajsetimi leti začela bolj resno s tem
ukvarjati Elizabeta Urisk. Ona je začela z dobrovniškimi upokojenci prva
pripravljati velikonočne razstave.
Eva se je s tem začela ukvarjati
pred desetimi leti, ko je začela raziskovati to področje in različne
vzorce. Njo so najbolj navdušili vzorci iz Hetiša, to je majhno območje
ob Madžarski meji, ki združuje sedem vasi na slovenskem in madžarskem.
Batik tehnika je zelo zahtevna in postopek izdelava je dolgotrajen.
Tipične barve, ki sovpadajo z batik tehniko so rdeča, ki je dominantna. V
Dobrovniku in na Goričkem pa uporabljajo kombinacijo rdeče in črne, to
je dvobarvni batik. V Hetišu pa se uporablja še modra barva. Poslužuje
pa se tudi modernih tehnik in načinov okrasitve in poslikave
velikonočnih jajc. Vsak vzorec ima svoj pomen in svoje sporočilo, ki ga
nosi. Značilnost Hetiških vzorcev so dvojne črte, skriti vbodi in srca.
Vzorci so se razlikovali od vasi do vasi oz. posameznega območja. Eva za
izdelavo enega pirha z batik tehniko porabi vsaj tri ure, da ga izdela v
skladu z vsemi pravili in zahtevami. Izdeluje jih skozi celotno leto in
tako letno ustvari preko tristo pirhov.
Drago Varga je človek, ki ga
navdihuje veliko stvari v življenju. Radovednost pa ga žene vedno novim
izzivom in dogodivščinam naproti. Je človek, ki naredi močan vtis na
človeka s svojo preprostostjo in željo po raziskovanju ter iskanju
alternativnih možnosti. Poleg tega, da je strasten gobar, ki veliko časa
preživi v naravi in se ukvarja s sonaravnim in eko vrtnarjenjem, zelo
rad izdeluje umetniško oblikovane velikonočne pirhe. Za slednje pa
uporablja poseben vrtalnik in diamantne svedre.
Z umetniškim
oblikovanjem pirhov z vrtalnikom se ukvarja že približno pet let. Za takšno
tehniko ga je navdušil Franc Grom s svojimi vrhunskimi čipkastimi
kreacijami. Tehnika je zelo zahtevna in izdelava je prav tako
dolgotrajna. Za izdelavo enega pirha potrebuje tri do štiri ure, je pa
čas izdelave odvisen od zahtevnosti in vzorcev. Največ uporablja kokošja
jajca, izbira pa samo najlepša jajca in pa tudi jajca posebne vrste
kokoši, ki znesejo jajca z že določenim barvnim odtenkom. Poleg kokošjih
jajc uporablja še račja in gosja.
Z vztrajnostjo in trdim delom, ki
prinese natančnost in mirno roko je mogoče izdelati čudovite pirhe, ki
so umetnije v pravem pomenu besede. Udeleženci so se navdušili nad
tehnikami in možnosti, ki so bile predstavljene na delavnici. Upamo, da
boste tudi vi dobili kakšno dobro idejo in ustvarili zanimive in pisano
obarvane pirhe za letošnje velikonočne praznike.