Blagoslov velikonočnih jedil v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Ljutomeru
Velika sobota skupaj z velikim četrtkom in velikim petkom sestavlja velikonočno tridnevje
Nuša Novak, ponedeljek, 21. april 2014 ob 18:54
Velikonočni blagoslov v Ljutomeru
Vélika sobóta je krščanski praznik, ki ga kristjani praznujemo v soboto pred veliko nočjo. Velika sobota skupaj z velikim četrtkom in velikim petkom sestavlja velikonočno tridnevje. Ta dan je za večino kristjanov, dan čaščenja Božjega groba.
V petek je Jezus umrl na križu, v soboto je mrtev ležal v grobu, v
nedeljo (na veliko noč) pa je vstal od mrtvih. Zato se praznovanje
velike sobote začne z obredi velikonočne vigilije (bdenja), ki nas s
slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem
imajo poseben pomen blagoslov ognja, hvalnica velikonočni sveči, ki
predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslužje oz. obnovitev
krstnih obljub. Pri maši beremo več svetopisemskih besedil kakor
običajno, ki predstavljajo odrešenjsko zgodovino. Velikonočni vigiliji
zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravimo tudi mati vseh
vigilij.
Pomembna dela večernega bogoslužje sta slavje luči (luč
simbolizira vstalega Kristusa) in vesela aleluja (hvalnica vstalemu
Kristusu). Škofje in duhovniki odraslim katehumenom podeljujejo
zakramente uvajanja v krščanstvo, ki so krst, obhajilo in birma. Na
veliko soboto poteka tudi več blagoslovov: blagoslov ognja, blagoslov
vode in blagoslov velikonočnih jedi. Suho meso simbolizira Kristusovo
telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, potica in
ostala peciva pa trnjevo krono.
Velika sobota je dan celodnevnega
čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek.
Posebno simboliko ima predvsem blagoslov velikonočnih jedi, ki smo ga v
župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika imeli v soboto, 19. aprila, ob
10.00, 13.00 in 17.00 uri. V okoliških vaseh pa je blagoslov jedi
potekal po ustaljenem razporedu.