Recesija se čuti tudi v Prlekiji

Ljutomerski gospodarstveniki županu Francu Jurši predstavili težave, ki jih tarejo.

Tretjič, odkar je leta 2006 postal ljutomerski župan, je Franc Jurša na delovni sestanek povabil direktorje nekaterih gospodarskih družb in samostojne obrtnike. "Kot lokalna skupnost imamo nalogo, da zagotavljamo pogoje za razvoj gospodarstva. Nimamo veliko možnosti vplivati na blažitev recesije, a skupaj z nekaterimi ustanovami morda le lahko pomagamo," je sestanek pričel Jurša, ki je pred kratkim postal tudi poslanec v državnem zboru, kjer vidi pravo možnost za pomoč gospodarstvenikom.

Deset milijonov evrov za smele načrte

V prvem delu srečanja je Jurša skupaj z delom občinske uprave predstavil projekte, ki so bili realizirani v prvih dveh letih njegovega županovanja, prav tako pa gospodarstvenikom navrgel ambiciozne načrte. Za obdobje 2007-2010 si je ljutomerska občina za razne projekte zagotovila 10,3 milijona evrov sofinancerskega deleža, bodisi iz državnega proračuna bodisi iz Evropske unije. Izmed pomembnejših projektov je že zaključena obnova Glavnega trga v Ljutomeru, zdaj pa gradijo še Športno-izobraževalni center Ljutomer ter osnovno šolo z vrtcem in telovadnico v Stročji vasi. Ljutomerska občinska uprava je pripravila tudi številne projekte, s katerimi na javnih razpisih pričakuje dodatnih 15,1 milijona evrov nepovratnih sredstev, od tega 12,1 milijona evrov za gradnjo vodovoda.

Vabljeni gospodarstveniki so imeli tokrat možnost predstaviti težave, ki jih tarejo, beseda pa je seveda nanesla tudi na vpliv svetovne recesije na gospodarstvo v ljutomerski občini. Stanislav Škalič (Murales Ljutomer) je povedal, da so se težave v lesni industriji pričele v začetku leta, njihova družba je že ostala brez pomembnih tržišč v Nemčiji in Ameriki. Spomnil je, da je v Sloveniji kar šest lesnih podjetij v likvidaciji, družba Murales pa naj bi se v prihodnje bolj posvetila prodaji na domačem tržišču. Murales zdaj daje kruh 170 zaposlenim, v "dobrih časih" pa je v tej tovarni masivnega pohištva delalo 230 ljudi.

Olajšave za investitorje

"Recesija se pri nas še ne pozna, se pa bo," je dodal Drago Kunčič (Avtotest Ljutomer), direktor podjetja za opravljanje tehničnih pregledov vozil. Zaveda se, da bo ob zmanjševanju prodaje vozil manj dela in posledično bodo zaposleni odveč. Od Jurše kot poslanca si veliko obeta Miran Blagovič (Segrap Ljutomer), ki v Moravcih v Slovenskih goricah ob že zgrajenih zunanjih in notranjih bazenih gradi hotel. "Ponovno bo treba uvesti investicijske olajšave, ki jih je parlament lani ukinil," opozarja Blagovič in od občinskega vodstva pričakuje, da se bo v sklopu gradnje vodovodnega omrežja lotilo tudi okrog trikilometrske navezave do novega hotela. "Če ne bo vodovoda, ne bomo dobili uporabnega dovoljenja za hotel," je dodal Blagovič. Recesija je zajela tudi družbi Farmtech in Komptech okoljska tehnika iz Ljutomera. Upadla je predvsem prodaja okoljske tehnike, zato, kot je povedala direktorica družb Sonja Rajh, so morali zaposlene preusmeriti v kmetijski program. "V kmetijskem programu se recesija na srečo še ne občuti," je dodala Rajhova, ki še naprej sledi ciljem koncerna - dvajsetodstotno povečanje proizvodnje in možnost dodatnega zaposlovanja. "Mi smo od leta 2003 v recesiji," je ob zaključku razprave povedala Katarina Paal, direktorica trgovskega podjetja Vesna. Zaradi novih trgovskih centrov v Ljutomeru so bili prisiljeni zmanjševati število zaposlenih, kot je povedala Paalova, pa so lani prvič pozitivno poslovali. "Nato pa se je zgodila obnova Glavnega trga v Ljutomeru, ki nam je ponovno povzročila težave. Trg žalostno sameva, to pa se pozna na poslovanju," je na posledice delnega zaprtja trga spomnila Paalova. V naslednjih dneh bo na občinsko vodstvo naslovila prošnjo, da bi del trga, kjer promet urejujejo zapornice, brez omejitev odprli za vozila.

Odškodnine bi radi še zaposleni v Ljutomerčanu

Stanislav Klemen, direktor Komunalno stanovanjskega podjetja (KSP) Ljutomer, je na srečanju z županom omenil odškodnine, ki jih zahtevajo prebivalci ob odlagališču odpadkov v Ljutomeru, ki je od lanskega novembra zaprto zaradi sanacije. Potem ko je bilo KSP Ljutomer iz računa na podlagi odločitve sodišča že odvzeto 230 tisoč evrov za poplačilo 15 prebivalcem, se je pojavilo 18 novih zahtevkov v znesku 150 tisoč evrov, kot je povedal Klemen, pa zdaj želijo odškodnine še zaposleni v družbi Ljutomerčan oziroma zaposleni v ljutomerski kleti, ki meji na odlagališče. Okrog 40 tisoč evrov znaša njihov zahtevek. Dolg, ki je nastal zaradi odškodnin ter zaradi nepotrjenih novih cen odvoza in odlaganja odpadkov v Puconcih, zdaj znaša že 650 tisoč evrov. Kdo ga bo poravnal, bo odločilo sodišče, saj je Komunalno stanovanjsko podjetje Ljutomer že sprožilo ustrezne postopke.