Nasilni nad starejšimi so večinoma otroci

Ob sedemletnici Doma starejših občanov Ljutomer so strokovnjaki z različnih področij govorili o nasilju nad starejšimi - kaj počnemo, da ga ne bi bilo. Sodelovali so Tina Vukan, regijska koordinatorica za preprečevanje nasilja, Renata Škrget iz Zdravstvenega doma Ljutomer, Boštjan Vučko, komandir Policijske postaje Ljutomer, Sonja Sunko, direktorica Centra za socialno delo Ljutomer, ter Nataša Šumak in Boris Sunko iz Doma starejših občanov Ljutomer. "V ospredje želimo postaviti predvsem oblike preventivnega delovanja in pomoči pri različnih oblikah nasilja, ki se dogajajo starejšim," je na začetku okrogle mize dejal Sunko ter poudaril, da starejši nedvomno sodijo v krog najbolj ranljivih. Ugotovitev je, da je največ nasilja nad starejšimi znotraj družine, po večini pa so nasilni njihovi otroci.

Dobrodošli zakon

Vukanova je predstavila novi zakon o preprečevanju nasilja. "Ta zakon ima res pomembno vlogo. Je namreč prvi, ki govori o nasilju v družini, pomemben pa je zato, ker prvi ponazori, kaj nasilje v družini sploh je," pove Vukanova, ki trdi, da je treba pri zaznavi nasilja takoj in učinkovito odreagirati. "Timsko sodelovanje je nujno, po novem zakonu pa obvezujoče," je zatrdila Tina Vukan in dodala, da bodo koordinatorji pri tem projektu centri za socialno delo. Z nasiljem nad starejšimi se srečujejo tudi patronažne sestre, je v svojem uvodu povedala Škrgetova. Pogosto se zgodi, da starostnik v družini izgubi svoje mesto in vlogo, postane lahko breme drugim članom družine, ugotavljajo na terenu zdravstveni delavci, Škrgetova pa je prepričana, da je treba za reševanje omenjene problematike doseči zaupanje ljudi, "pa naj gre za starostnika ali pa za okolje, v katerem živi".

Tudi policisti ugotavljajo, da nasilje nad starejšimi sovpada z nasiljem v družini. "Iz analiz, ki so dostopne, je razbrati, da je nasilja, ki ga je policiji najlažje dokazovati, se pravi, da obstajajo materialni dokazi, v bistvu najmanj," je na to, da je največ psihičnega nasilja, opozoril komandir ljutomerske policije Vučko in poudaril, da je težko pričakovati od otroka, ki živi v družini, v kateri je nasilje, da se bo do svojega starša, ko bo ostarel, vedel primerno.

Težko navajanje na nove vloge

"Tako kot starejši težko sprejemajo, da se starajo in potrebujejo pomoč, tudi otroci pogosto niso pripravljeni na vlogo skrbnikov in negovalcev. Težko se sprijaznijo, da se vloge spremenijo," je povedala Šumakova, ki je v Domu starejših občanov Ljutomer socialna delavka, ter dodala, da je uporaba sile znak nemoči, pa naj gre za žalitev ali udarec z roko. Z nekaj statističnimi podatki, predvsem rezultati anket, je prisotne seznanila Sunkova. Povedala je, da je v Sloveniji 15 odstotkov ljudi starejših od 65 let, do leta 2010 pa se pričakuje povečanje na 20 odstotkov. Kot je še dejala, strokovnjaki ugotavljajo, da so najpogostejši povzročitelji nasilja nad starejšimi njihovi otroci, najpogostejši vzrok za nasilje pa so neurejeni medsebojni odnosi. Le 11,6 odstotka starostnikov samih spregovori o nasilju, zato so si sogovorniki na okrogli mizi v Ljutomeru edini, da je treba nasilje, če se že dogaja, čim prej odkriti in učinkovito rešiti. Lani so na območju celotne Upravne enote Ljutomer zabeležili dva suma zanemarjanja starejše osebe in eno izrečeno prepoved približevanja.