Razstava slovenskih jaslic v Veržeju

• Razstava slovenskih jaslic bo v Zavodu Marianum med 5. 12. 2008 in 7. 1. 2009
• Prvič na SV Slovenije več kot 50 izvirnih jaslic iz vse Slovenije
• Namen postavljanja jaslic je doživetje Božje ljubezni
• Najbolj običajno mesto za jaslice se na Slovenskem imenuje ¨bogkov kot¨
• Izdelava jaslic je vedno družinski dogodek
• Božični čas je obdobje, ko si moramo vzeti nekaj časa tudi zase in za vse v družini

Na poti k Regionalni razstavi jaslic v Veržeju
Letošnja Razstava slovenskih jaslic, je hkrati z nastajanjem regijskega Centra domače in umetnostne obrti v Veržeju, izjemna priložnost, da se na nekoliko drugačen način predstavijo tudi rokodelci Prlekije in Prekmurja. Z vzpostavitvijo vsakoletne Regionalne razstave jaslic v Veržeju in organiziranjem spremljajočih rokodelskih delavnic in natečajev bi hkrati dodatno spodbudili prenos rokodelskega znanja na mlade.
Izdelava jaslic je še vedno družinski dogodek, na katerega se z velikimi pričakovanji pripravlja celotna družina. Več je vloženega truda in osebne zavzetosti v pripravi, bolj doživeta je božična noč. Vsekakor ima lastna ustvarjalnost sebi lastne vrednote in četudi so take jaslice včasih brez večje umetniške vrednosti, so del ustvarjalca, v katerem so dosegle svoj namen.
V želji, da bi bile pomurske družine še bolj izvirne in bi se še bolj osebno zavzele pri pripravi svojih družinskih jaslic, smo v Zavodu Marianum veseli gostovanja nacionalne Razstave slovenskih jaslic. Prvič lahko v tem delu Slovenije vidimo na enem mestu preko 50 izvirnih jaslic iz vse Slovenije. Jasličarji so v izdelovanje jaslic vložili veliko dela in truda, opazovalec pa predvsem začuti, da je izdelovalec vložil veliko skrbne ljubezni do samih jaslic.
Janez Krnc SDB (Don Boskovi salezijanci)
vodja Centra DUO, etnolog

Krašenje v adventnem času
Čas pred božičem – advent obsega štiri nedelje in je čas duhovne priprave na božič. V cerkvi prevladuje vijolična barva, v preteklosti pa se v tem času nismo smeli poročati. Verniki so obiskovali maše. Krašenje v adventu, kakršnega beremo v nadaljevanju, so opisi in spomini pripovedovalk in pripovedovalcev, ko so bili še otroci in sega do približno 50. let 20. stoletja oziroma čas med drugo svetovno vojno. S pojavom socializma tako praznovanje adventa postane bolj ali manj družinski praznik. Krašenje božičnega drevesa oziroma novoletne jelke so družine krasile pred drugo svetovno vojno.
Jelka Pšajd, višja kustodinja, etnologinja
Pokrajinski muzej Murska Sobota

Jaslice – med kulturno dediščino in sodobnostjo
Na Slovenskem je med oblikami božičnega praznovanja zelo razširjeno postavljanje jaslic Vendar jasličarstvo je razmeroma mlad kulturni pojav. Kljub temu, da je njegov začetek v drugi polovici 16. stoletja pri jezuitih na Portugalskem, se je jasličarstvo do danes razvilo v pravo ustvarjalno gibanje z mnogimi tipi jaslic in načini aranžiranja prizorišč tudi v Sloveniji. Poleg miniaturnih prizorišč, poznamo tudi primere jaslic s figurami v naravni velikosti, kar pa je manj razširjeno. Nadalje so zanimive tudi t.i. ¨žive jaslice¨, ki jih na božični večer pripravljajo v vedno več krajih po Sloveniji, v naravnem okolju, z živimi igralci, ovcami in drugo živino.
Najbolj običajno mesto za postavljanje jaslic postane kot v glavnem bivalnem prostoru v hiši, ki se tudi sicer na Slovenskem imenuje ¨bogkov kot¨. Tu se v dneh pred božičem pripravi temeljno prizorišče, aranžirana pokrajina, ki jo prekrijejo z mahom (prvotno z zelenim, zmečkanim celofanom, stanioli idr. gradivi), vanjo pa postavijo figure, značilne za prizor Kristusovega rojstva. Med številnimi tipi jaslic so tudi take, kjer so vse jaslične figure s prizoriščem vred prikaz našega načina življenja in oblačenja. Torej se tradicionalna biblijska podoba preobleče v slovensko dogajanje.
Božični čas je tudi obdobje priprave in kot tak nas opozarja, da si v siceršnjem hitenju in splošni odtujeni sodobnosti moramo vzeti nekaj časa tudi zase in za vse v družini, s katerimi sooblikujemo duhovno in ustvarjalno naše skupne praznike.
Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog

Kako naj postavimo jaslice
Že nekoč so težko čakali na začetek adventa, zato so že nekaj dni prej spletli bogat adventni venec s štirimi svečami, ki predstavljajo štiri adventne tedne, mati pa je družino presenetila, ko je vsakemu podarila nov adventni koledar, v katerem so odkrili za vsak teden in za vsak dan predlagano nalogo kot pripravo na božič.
Kdaj postavljamo jaslice? Na noben način ne na sam sveti večer! Prvi sveti večer je čas prazničnega pričakovanja in miru!… Advent ima štiri adventne tedne, ki so namenjeni pripravi jaslic. Ko smo se tako pripravili na sveti večer, se zbere vsa družina in v miru ter blagi spokojnosti, med petjem in molitvijo pokropi in pokadi stanovanje. Med to domačo procesijo nosijo otroci Jezuščka, Marijo in sv. Jožefa, oče in mati pa z blagoslovljeno vodo in s kadilnico kropita in kadita po domači hiši. Na koncu obhoda pa Sveto družino položimo v hlevček, zato da nas bo Božje dete, v tem domačem Betlehemu, že čakalo, ko se bomo vrnili od polnočnice. Pred njo pa je seveda še večerja, ki naj bo prijetna in vendar ne preveč razkošna.
Ustvarjati (ali postaviti jaslice) je treba s srcem, z vdanostjo in s pobožnostjo. Jasličarstvo je ponižna umetnost, s tem se ne morete razkazovati…je dejala akademska kiparka Liza Hribar. V majhen kipec je treba vložiti prav toliko truda kot v veliko zadevo. Pri jaslicah je potrebno imeti veliko ponižnosti (in ljubezni)! Namen postavljanja jaslic je posredovati ljudem ne samo spoznanje, ampak doživetje Božje ljubezni, ki se je izničila zato, da bi bila človeku vrnjena čast Božjega otroštva!
Pater dr. Leopold Andrej Grčar OFM
(lat. Ordo Fratrum Minorum – Red manjših bratov)

Filatelistična obeležja Razstave slovenskih jaslic v Veržeju
Letošnjo razstavo slovenskih jaslic v Veržeju sta skupaj zasnovala Društvo ljubiteljev jaslic Slovenije in Salezijanski zavod Marianum v Veržeju ob sodelovanju lokalne skupnosti in gospodarsko - turističnih ustanov njihove občine. Ima kar nekaj pomenskih značilnosti. Je doslej največja razstava jaslic v vzhodnem območju Slovenije. Je prva v slovenskem prostoru, ki želi hkrati predstaviti jaslično ustvarjalnost celotne Slovenije in posebej jaslice, kakršne so bile in kot so jih ustvarjali ljudje v Pomurju nekoč in danes. V tem pogledu je pomen razstave v Veržeju daljnosežen. Še nobena naša razstava jaslic doslej ni bila deležna take zaznambe in je torej ta v Veržeju tudi v tem, filatelističnem pogledu poseben dogodek.
Za filatelistično promocijo razstave sta se z logistiko priprave znamke, žiga, kuverte in vložene voščilnice najbolj potrudila dosedanji predsednik FD Idrija Niko Jereb in novi predsednik FD Idrija Franci Jereb. Naj bosta Veržejska osebna poštna znamka in žig spodbuda za začetek slovenske oblike avstrijske »Pošte Christkindl«.
Janko Svetina in Marinka Svetina
Filatelistično društvo Idrija

Jaslice – ikona učlovečenja
Jaslice simbolizirajo prostor, kjer je Bog končno našel človeka in mu na nov način podaril samega sebe v ljubezni. Simbolna govorica je močnejša in seže globlje kot vsako razumsko logično razpravljanje. In prav v tem vidim veliko vrednost jaslic. Že pri samem njihovem nastajanju sodeluje ves človek, s svojo pametjo, intuicijo, ročnimi spretnostmi in domišljijo, kar pomaga, da se lahko njegova vera bolj celotno izrazi.
Marjan Turnšek, msgr. dr.
murskosoboški škof ordinarij

Zgodovina Jaslic
Na Slovenskem so prve cerkvene jaslice postavili jezuiti v Ljubljani leta 1644. Iz jezuitskih cerkva so se nato širile po župnijskih in samostanskih cerkvah. Priljubljene so bile tudi tako imenovane odrske jaslice, v katerih so bile figure izžagane iz desk in poslikane. Na podeželje so prišle šele v začetku 19. stoletje. Ponekod pripravijo tudi žive jaslice - v Sloveniji so znane na primer žive jaslice v Postojnski jami. Prva znana upodobitev živih jaslic sega v leto 1223, ko je sv. Frančišek Asiški v Grecciu (Italija) obhajal božični večer v votlini nad vasjo. Na Brezjah obstaja muzej, kjer so na ogled jaslice z vsega sveta.

Zgodovina adventnega časa
Latinska beseda »adventus« pomeni »prihod«. V krščanskem jeziku se to nanaša na prihod Jezusa Kristusa. Cerkvena liturgija imenuje advent vse štiri tedne pred božičem in jih pojmuje kot priložnost za pripravo na Gospodov prihod z upanjem in kesanjem. Advent se začne s prvo adventno nedeljo (nedelja med 27.11. in 3.12.) in traja štiri tedne. Konča se s svetim večerom (24. decembra). Adventni čas ima dvojen značaj: je čas priprave na slovesno praznovanje Gospodovega rojstva na božični dan, 25. decembra.

Zgodovina božiča
Na božič, 25. decembra, se spominjamo Jezusovega rojstva, ki je za Veliko Nočjo, praznikom Gospodovega vstajenja od mrtvih, največji krščanski praznik. Praznik nas vsako leto znova spominja, da nas Bog tako ljubi, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje (prim. Janez 3, 17).

Simbolika
Jezusovo rojstvo v mrazu, uboštvu in nerazumevanju drugih ljudi je v jaslicah prikaz stvarnosti, kjer nas nagovarjajo tudi simbolična znamenja o vseobsegajoči Božji ljubezni, razkrivajo nam Kristusa Boga, ki je postal človek. Jaslice prinašajo na praznične dneve v družino in cerkev znamenja resničnosti Jezusa Kristusa, ki nam v dom dá najgloblji pomen in razodeva svojo ljubezen. Seveda pa je na tem mestu ljudska domišljija dodajala nove elemente.

Simbolika pokrajine
Domačnost in toploto pri klasičnih domačih jaslicah pričara prav gotovo razgibana pokrajina in nebo, posuto z zvezdami in sijočo repatico. Po pokrajini, na kateri e hrib z votlino ali hlevcem, so razporejena drevesa, grmičevje in zelenje, studenec ali potok za napojitev živali in z mostom ali brvjo, ki povezuje pokrajino s stajo.

Jaslični hrib
Hrib je posebnost slovenskega ozemlja, na jaslicah pa pusti prav poseben vtis. Hrib je po navadi oblikovan iz mahu ali lesa in ima za človeka simbolični pomen.

Votlina
Pri slovenskih jaslicah je votlina poudarjena s hlevčkom in je središče jaslic. Za izdelavo votline in hlevčka obstaja več vrst materialov in idej – hlevček iz smrekovih brun in lubja, iz izrezljanega lesa in slame, votlino oblikujejo po navadi iz kamnov in skal, starih štorov in korenin podrtih dreves itd.

Luč in svetloba
V Lukovem Evangeliju je zapisano, da je čredo in pastirje obsijala Gospodova slava. Torej svetloba naj bi bila utrip novega življenja, ki ga Odrešenik prinaša svetu, prispodoba oziroma odsev Boga. Tam, kjer je luč, je tudi življenje, zatorej v bližini jasli gori luč, po izročilu oljenka ali sveča.

Zvezda
Petero ali šestkraka zvezda repatica je simbol Božjega vodstva ali naklonjenosti, ki modre pripelje v Betlehem in zamenja angela na predvečer praznika svetih treh kraljev.

Ogenj
Ogenj ponazarja pristno življenje pastirjev, ki čuvajo čredo ovac v mrzli noči. Ogenj pastirjev najdemo skoraj na vsem slovenskem ozemlju. Ognjišče simbolizira dom, toplino in družino, pa tudi kraj za pripravo hrane.

Drevo
Drevo je simbol, ki je bil čaščen že pri starih narodih in je znamenje trajne in vseobsegajoče Božje dobrote in usmiljenja. Je znamenje življenja in rasti, pomeni blagoslov in predstavlja pristno, resnično jaslično pokrajino.

Voda
Voda kot izvor življenja, kot materia prima, kot sredstvo obrednega čaščenja, prisotna v jaslicah simbolizira duhovno življenje in predstavlja sredstvo očiščenja. Slovensko ozemlje je polno studencev, izvirov in potokov, zato se to rado prikaže ravno pri pokrajini v jaslicah.

Most in brv
Za varnejšo pot pastirjev do hlevčka smo Slovenci naredili mostiček ali brv nad potokom. Torej potok kot tak je ovira, na katere ljudje vedno znova naletimo v življenju. Most je simbol prehoda iz zemlje v nebesa, iz minljivosti v nesmrtnost itd., hkrati pa nam poda nevaren značaj tega prehoda.

Simbolika živali
V svetem pismu ni govora o živalih, so samo poročila o hlevu, jaslih in pastirjih, ki bedijo ob živalih. Ljudje pa so jih v jaslicah začeli upodabljati na vsakdanji način, saj naj bi se z rojstvom Jezusa pričelo odrešenje vsega stvarstva.

Vol in osel
Izvor teh dveh živali poiščemo pri preroku Iziaiju, ki je zapisal: »Vol pozna svojega gospodarja in osel jasli svojega lastnika« (Iz, 1,3). Sta nepogrešljivi živali pri jaslicah.

Ovce
Zelo priljubljene živali pri jaslicah so ravno ovce, saj je jagnje podoba in simbol daritve za odrešenje človeka in po njem vsega stvarstva. Ovčko je moč videti posamezno ali kot čredo, lahko je položena kot prvi dar z zvezanimi nogami pred jaslice, v naročju ali na ramenih pastirja, ki teče proti hlevu. Čreda kot taka se omenja v Evangeliju po Luku.

Kamele
Jasličarji so modre upodabljali na kamelah ali z bogato natovorjenimi velblodi, saj so morali iz Jeruzalema priti v Betlehem s pomočjo živali, ki so jim bile na voljo.

Druge živali
Posebnost slovenskih jaslic so prav gotovo druge živali, tako gozdne kot domače. Kamele smo pogosto zamenjali za konje, Maksim Gaspari pa je na primer v svojih jaslicah upodobil gosi, zajce in psa.

Simbolika prizorov
Rojstvo Središče vseh jaslic naj bi bilo rojstvo, njegovo prizorišče - hlevček, votlina ali kozolec- je po navadi osvetljeno.

Oznanjenje pastirjem
Oznanilo rojstva Odrešenika, ki ga angel (ali več angelov) preda pastirjem, ki čuvajo čredo ovac, povzroči, da pastirji pohitijo k jaslicam. Prizorišče je navadno malce proč od hlevčka, da ne moti prizora rojstva.

Poklonitev pastirjev
Je tretji prizor, ki se odvija v hlevcu (ali v votlini) in pred njim. Zbrani pastirji z darili, katere so po oznanilu angela naključno našli v bližini, so zbrani okrog Deteta.

Poklonitev Sv. treh kraljev (Poklonitev modrih)
Je četrti nenadomestljivi prizor, ki se postavi na predvečer svetih treh kraljev. Umaknejo se nekateri pastirji in ovce, ter se tja postavi tri modre z natovorjenimi živalmi, katere nosijo darila.

Simbolika oseb
Figure, ki predstavljajo osebe v jaslicah, so sveta družina, angeli, pastirji s čredami in modri z Vzhoda s spremstvom.

Sveta družina
Božični dogodek zaznamuje mali Jezus v jaslih ali v naročju Marije kot središče jaslic. Po navadi je oblikovan s posebno pozornostjo, je buden in dobrohoten s potezami odrasle osebnosti. Upodabljanje Marije se je skozi zgodovino večkrat spremenilo. Marija hrani Božje Dete, Marija sloni na ležišču, sedi na prestolu z Jezusom v naročju, je popolnoma zaskrbljena itd. A vedno igra ključno vlogo skupaj z Jezusom. Figura Svetega Jožefa je sicer nepogrešljiva, a ga nikoli ne vidimo v ospredju.

Angel
Angel miru, ki navadno nosi napis »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem« (Lk 2,14), ima mesto med pastirji. Oznanja veliko veselje, saj jim nosi sporočilo, naj pohitijo v Betlehem.

Pastirji
Pastirji popestrijo jaslice na poseben način. Ljudska domišljija si je pustila prosto pot ravno pri njihovem upodabljanju. Pastirji pridejo k Detetu z darili, in sicer kot prvi dar ovčke, v baroku pa so se začela pojavljati tudi druga darila (kokoši, drva, jopica, srna ali zajec – kar je kdo zmogel ujeti ob svitu lune). Pastir s piščaljo ali dudo hoče razveseliti Božje Dete z glasbo in petjem. Ena izmed najslavnejših figur je mlad pastir s sklenjenimi rokami brez darov v bližini Jezusa, prinesel je samega sebe in svoje goreče srce. Slovenski oblikovalci jaslic so pastirjem nadeli slovenske značilnosti, s culami v roki, s pipo v ustih, muzikant s harmoniko itd.

Sv. trije kralji (Modri z Vzhoda)
Najbogatejše figure so ravno sveti trije kralji. Vedno imajo zanimivo spremstvo, večinoma sedijo na konjih in so oblečeni v razkošnih oblekah.

Pomen adventa - priprava za božič
Latinska beseda »adventus« pomeni »prihod«. V krščanskem jeziku se to nanaša na prihod Jezusa Kristusa. Cerkvena liturgija imenuje advent vse štiri tedne pred božičem in jih pojmuje kot priložnost za pripravo na Gospodov prihod z upanjem in kesanjem. Liturgična barva za ta čas je vijoličasta, kar pomeni spokornost. Adventni čas je za kristjane poseben čas, ker nas vabi, da se spomnimo na preteklost, nas spodbuja, da živimo v sedanjosti in da se pripravimo na bodočnost.

Trojni namen adventa:
Spominjati se preteklosti
Živeti v sedanjosti
Priprava na bodočnost

Več informacij:
Zavod Marianum - TIC Veržej
Puščenjakova 1, 9241 Veržej
e-naslov: center.duo@siol.net
spletna stran: http://www.centerduo.si

Kontaktne osebe:
Tatjana Vokić, vodja TIC-a Veržej, +386 51 654 778, center.duo@siol.net
Janez Krnc, vodja Centra DUO, +386 41 357 640, janez.krnc@salve.si
Marko Štajner, vodja Penziona Mavrica in turistični vodič, +386 51 370 377, penzionmavrica@siol.net