Zvečer čez rob sveta odteče dan
Razstava del Milene Marije Reščič v PIŠK Murska Sobota
Razstava del Milene Marije Reščič
V razstavnih prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti je od 2. do 28. junija na ogled razstava likovnih del članice Likovnega društva Gornja Radgona, Milene Marije Reščič iz Črešnjevec pri Gornji Radgoni.
Avtorica številnih del v različnih tehnikah s področja kiparstva,
slikarstva, keramike in lutkarstva je bila rojena na Meleh pri Gornji
Radgoni, obiskovala učiteljišče v Murski Soboti ter likovno pedagogiko
diplomirala v Mariboru. Sedaj živi in ustvarja v Črešnjevcih pri Gornji
Radgoni, njen življenjski sopotnik, soprog Dominique Reščič, pa
pesnikuje.
Petra Čeh, profesorica umetnostne zgodovine in socialne kulture je zapisala: »Umetnost je včasih lahko tiha in izjemno preprosta. Včasih je le bežen dotik lepote ali božanje človeške duše. Umetnost ni nikoli slabša, če je tiha in samo to, kar je – kot zrak za dihanje, ki ga umetnik – avtor – nujno potrebuje. Najprej za svoje bivanje in nato za svoje zorenje, spoznavanje in nadaljevanje. Ko je umetnost tako nevsiljiva, spoštuje tudi gledalca in ga z nobenimi navodili, kako naj se je loti ali kako naj jo gleda, ne obremenjuje. Jakost umetnosti lahko nastavlja vsak sam.«
O delih na razstavi Milene Marije Reščič pa je ista avtorica zapisala: »Keramika je večinoma manjšega formata in zato toliko bolj intimna. Po svojih materialnih značilnostih je glina povsem drugačna od lesa - mehka, upogljiva, celo nežna do umetnikovih rok. Včasih obarvana, spet drugič povsem naravna, prikazuje tako figuralne kot abstraktne motive. V keramičnih delih najdemo veliko »dvojine« tako v smislu povezovanja in rasti samih odnosov. Njeni leseni kipi propadlim drevesom podaljšujejo življenje in postanejo kot lesena knjiga, iz katere je moč prebrati zgodbo o ljudeh in ljubezni. Največkrat nas »ogovorijo« kipi iz sekvoje, hrasta, lipe, pa tudi oreha, češnje in drugih.«
A umetnica Milena Marija Reščič sama ob tej razstavi meni: »Kljub mrakobnosti časa v katerem živimo, je toliko lepote v preprostih stvareh, ki niso izmaličene do neprepoznavnosti in nedojemljivosti. Človek naj bo prijazna in lepa podoba, ki nam pripoveduje o vsem.«
Razstavo v PIŠK Murska Sobota si je vredno ogledati.
Petra Čeh, profesorica umetnostne zgodovine in socialne kulture je zapisala: »Umetnost je včasih lahko tiha in izjemno preprosta. Včasih je le bežen dotik lepote ali božanje človeške duše. Umetnost ni nikoli slabša, če je tiha in samo to, kar je – kot zrak za dihanje, ki ga umetnik – avtor – nujno potrebuje. Najprej za svoje bivanje in nato za svoje zorenje, spoznavanje in nadaljevanje. Ko je umetnost tako nevsiljiva, spoštuje tudi gledalca in ga z nobenimi navodili, kako naj se je loti ali kako naj jo gleda, ne obremenjuje. Jakost umetnosti lahko nastavlja vsak sam.«
O delih na razstavi Milene Marije Reščič pa je ista avtorica zapisala: »Keramika je večinoma manjšega formata in zato toliko bolj intimna. Po svojih materialnih značilnostih je glina povsem drugačna od lesa - mehka, upogljiva, celo nežna do umetnikovih rok. Včasih obarvana, spet drugič povsem naravna, prikazuje tako figuralne kot abstraktne motive. V keramičnih delih najdemo veliko »dvojine« tako v smislu povezovanja in rasti samih odnosov. Njeni leseni kipi propadlim drevesom podaljšujejo življenje in postanejo kot lesena knjiga, iz katere je moč prebrati zgodbo o ljudeh in ljubezni. Največkrat nas »ogovorijo« kipi iz sekvoje, hrasta, lipe, pa tudi oreha, češnje in drugih.«
A umetnica Milena Marija Reščič sama ob tej razstavi meni: »Kljub mrakobnosti časa v katerem živimo, je toliko lepote v preprostih stvareh, ki niso izmaličene do neprepoznavnosti in nedojemljivosti. Človek naj bo prijazna in lepa podoba, ki nam pripoveduje o vsem.«
Razstavo v PIŠK Murska Sobota si je vredno ogledati.
