Naučila se je braillove pisave

Suzana Vaupotič iz Križevcev pri Ljutomeru dobrotnica leta 2008.
Letošnja dobitnica nagrade Dobrotnica leta 2008, ki jo podeljuje revija Naša žena, je Suzana Vaupotič. Njeno nevsakdanje delo so opazili in jo nagradili. Suzana Vaupotič namreč v osnovni šoli Mala Nedelja, v občini Ljutomer, poučuje desetletno slepo deklico Mihaelo Rojht. Naučila se je braillove pisave, s svojim skrbnim delom in izrednim čutom za soljudi pa uresničila željo Mihaelinih staršev, ki so želeli, da bi njihova hčerka osnovnošolsko izobraževanje končala v domačem kraju.

"Mihaela je imela takrat osem let. Že ob prvem srečanju je bila nasmejana in radovedno me je spraševala vse, kar jo je zanimalo. Takoj sem začutila njeno pozitivnost, zaupljivost in komunikativnost. Bila je izredno vesela, da je dobila novo učiteljico, jaz pa sem jo seveda z odprtim srcem sprejela," se prvega snidenja z Mihaelo spominja Vaupotičeva, ki se je leta 1999 pričela srečevati z otroki in odraslimi s posebnimi potrebami ter takrat spoznala, koliko je vredno, da pomagaš tistim, ki nujno potrebujejo pomoč sočloveka.

Za delo s slepim se je Vaupotičeva samoiniciativno naučila braillove pisave. "Te pisave sem se učila črko za črko, številko za številko. Tako kot v prvem razredu," nam pove in doda, da se je bilo njej braillove pisave veliko lažje učiti kot Mihaeli, saj je znake videla. Obvladanje braillove pisave Vaupotičeva zdaj s pridom izkorišča. V minulih dveh letih je tako pretipkala že več kot 30 knjig. "Mihaela izredno rada bere, zato skupaj obiskujeva šolsko knjižnico. Seznanim jo z vsebino njej primerne knjige, če pa si jo želi tudi sama prebrati, ji jo z veseljem pretipkam in pripravim v pisavi, ki jo bere."

Suzana je prepričana, da bo Mihaela tudi v prihodnje povsem enakovredna svojim sošolcem. "Slepi učenci lahko enako kot videči učenci napredujejo, le pri slepih je pot za dosego enakega cilja veliko daljša." Največ nasvetov in pomoči za učenje slepega človeka je Vaupotičeva dobila pri tiflopedagoginji Mirjani Hafnar, v veliko pomoč pa so ji tudi Mihaelini starši in preostali učitelji osnovne šole Mala Nedelja. V želji po dodatnem izobraževanju na tem področju se Vaupotičeva prijavlja na razne seminarje, ki pa so pogojeni s številom prijavljenih. Ker pa v Sloveniji ni veliko potreb po izobraževanju na področju poučevanja slepih in slabovidnih, se pogosto dogaja, da zaradi premajhnega števila sploh niso izvedeni.

"Tako se obračam na tiflopedagoge, ki so še najbolj usposobljeni za delo s slepo in slabovidno osebo. In ob tem moram poudariti, da so mi vedno, ko sem bila pred kakršnokoli prepreko, pomagali in sem dobila odgovor ali nasvet," doda Suzana Vaupotič, ki ji naziv dobrotnica leta 2008 pomeni predvsem potrditev dosedanjega dela. "Nimam občutka, da bi bila to zame neka obveza za naprej, ampak je to pozitivna motivacija v tem smislu, da nadaljujem s svojim poslanstvom in da sprejmem nove izzive."

"Ima občutek za pomaganje"
Breda Žunič, ravnateljica OŠ Mala Nedelja: "Suzana si gotovo vse nazive, ki so ji bili podeljeni, zasluži. Dan ji je pravi občutek za pomaganje, za solidarnost oziroma skrb za druge. Gotovo je njena zasluga, da se slepa Mihaela lahko izobražuje na naši šoli, saj je vložila veliko prostega časa v dodatna izobraževanja, da se je naučila čim več postopkov, kako ji pri različnih predmetnih področjih lahko pomaga. Besed ne morem, ne znam, ne bom... ni v njenem besednjaku. Težave ji pomenijo izziv, ki ga skuša reševati in rešiti. Lepo je imeti tako sodelavko."

Mihaela Rojht, slepa učenka četrtega razreda OŠ Mala Nedelja: "Suzana zelo rada pomaga, predvsem tistim, ki potrebujemo njeno pomoč. Je prijazna tudi do drugih ljudi. Meni daje neko dodatno vrednoto, zato se izredno dobro razumeva. Preprosto, imam jo rada."