Potenciali veliki, a neizkoriščeni
Strokovna konferenca Geovir o potencialih geotermalne energije v Prlekiji v kmetijske, energetske in turistične namene
Strokovna konferenca Geovir
V sredo, 18. junija, je Skupina FABRIKA v sodelovanju z Inštitutom za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti, Ljutomer in Občino Ormož v gradu Ormož organizirala strokovno konferenco Geovir, na kateri so povabljeni govorili o spodbujanju rabe geotermalnih virov Prlekije za kmetijske, energetske in turistične namene.
Kot je uvodoma povedala vodja projekta Geovir, Hana Vodeb iz Skupine FABRIKA, je bila strokovna konferenca namenjena spoznavanju geotermalnega potenciala, ki je v regiji, ter predstavitvi možnosti rabe tega potenciala. Prisotni so bili strokovnjaki s področja identifikacije potenciala, načrtovanja geotermalnih projektov in njihove izvedbe.
Med pomembnejšimi ugotovitvami konference je bila ta, da je največji potencial za koriščenje geotermalne energije v Sloveniji ravno v severovzhodnem delu, ki pa ostaja v Prlekiji bolj ali manj neizkoriščen. Namreč, edini primeri rabe tega obnovljivega vira energije v kmetijske in gospodarske namene so iz Prekmurja. Tri take prekmurske primere dobrih praks (Paradajz d.o.o., mesto Lendava in mesto Murska Sobota) so na strokovni konferenci tudi predstavili. Rok Sunko iz Skupine FABRIKA je zaradi drugih obveznosti predstavnikov Paradajz d.o.o. predstavil njihovo blagovno znamko Lušt in koriščenje geotermalne energije v rastlinjaku paradižnikov, dr. Evgen Torhač iz Petrol Geoterm d.o.o. in župan Mestne občine Murska Sobota, Anton Štihec, pa sta predstavila razvoj projektov za daljinsko ogrevanje z geotermalno energijo v mestih Lendava, kjer se že izvaja v praksi Petrol Geoterm in v Murski Soboti, kjer so v okviru turističnega projekta Fazanerija pripravili vsa ustrezna izhodišča.
Primere dobrih praks iz münchenske regije je predstavil mag. Bernd Böchzelt (iz Technisches Büro für Hydrogeologie und Geothermie), ki je hkrati govoril tudi o hidrotermalnem potencialu Prlekije. Oba z Barbaro Horn iz Petrola Geoterm d.o.o., ki je predstavljala geološke danosti Prlekije in primere dobrih praks izkoriščanja geotermalne energije, sta ugotavljala, da so praktično povsod na območju LAS Prlekija izredno dobri pogoji za pridobivanje geotermalne energije v temperaturnem razponu 50-70 stopinj C ter da obstajajo tri večja potencialna območja za globoke vrtine, ki lahko omogočajo pridobivanje geotermalne energije s temperaturami čez 100 stopinj C – v bližini Gornje Radgone, južno od Ljutomera in Središča ob Dravi.
Dr. Željko Vukelić z Naravoslovnotehniške fakultete Ljubljana je predstavil izvedbo geosond pri ogrevanju objektov. Čeprav se lahko takšne geosonde postavi kjerkoli v Sloveniji, pa je tudi on poudaril, da so najugodnejši pogoji v severovzhodni Sloveniji. Njihovi izračuni kažejo, da je za približno 150 kvadratnih metrov veliko nizkoenergetsko hišo letni strošek ogrevanja od 120 do 150 evrov.
Za zaključek je direktor zavoda TRS, Ljutomer, Klaus Dieter Požgan, predstavil še geotermijo z vidika razvojne perspektive ORP Prlekija in LAS Prlekija. Ugotavljal je, da kljub prepoznavanju razvojnih potencialov regije (turizem, obnovljivi viri energije ter agroživilstvo in razvoj podeželja) ORP 2014 – 2020 namenja več kot 85 odstotkov za razvoj lokalne infrastrukture in manj kot pet odstotkov za tri glavne razvojne potenciale regije, med katere nedvomno spada tudi raba geotermalne energije.
Pri tem je Požgan poudaril, da bodo imeli v prihodnosti večjo možnost projekti, ki bodo prepoznavali endogene razvojne potenciale območja, vzpodbujali medsektorska partnerstva in interesno povezovali območja več lokalnih skupnosti. Občine bodo morale v bodoče dajati večji poudarek povezovanju in skupnemu uresničevanju območnega razvojnega programa in lokalne razvojne strategije in pri tem usmerjati javna sredstva v tiste programe in projekte, ki bodo podpirali razvoj lokalnih ekonomij in prispevali k ustvarjanju novih delovnih mest v regiji.
Župan Občine Središče ob Dravi, Jurij Borko, je izpostavil še eno oviro na poti do koriščenja geotermalnih virov. Po njegovih izkušnjah je zelo težko priti do uradnih podatkov o potencialih z obstoječih raziskovalnih vrtin, kar pa naj bi se ravno zaradi konference in projekta GEOVIR v bodoče spremenilo. Na voljo bo namreč katalog obstoječih prleških vrtin z oceno potencialov vsake od enajstih občin, s pripadajočimi viri informacij, kje vse je možno pridobiti dodatne podatke. Prav tako se bodo predstavniki občin lahko obrnili na COVE (Kompetenčni center za obnovljive vire energije, Skupina FABRIKA, Ljutomer) ali direktno na podjetje Petrol Geoterm.
Med pomembnejšimi ugotovitvami konference je bila ta, da je največji potencial za koriščenje geotermalne energije v Sloveniji ravno v severovzhodnem delu, ki pa ostaja v Prlekiji bolj ali manj neizkoriščen. Namreč, edini primeri rabe tega obnovljivega vira energije v kmetijske in gospodarske namene so iz Prekmurja. Tri take prekmurske primere dobrih praks (Paradajz d.o.o., mesto Lendava in mesto Murska Sobota) so na strokovni konferenci tudi predstavili. Rok Sunko iz Skupine FABRIKA je zaradi drugih obveznosti predstavnikov Paradajz d.o.o. predstavil njihovo blagovno znamko Lušt in koriščenje geotermalne energije v rastlinjaku paradižnikov, dr. Evgen Torhač iz Petrol Geoterm d.o.o. in župan Mestne občine Murska Sobota, Anton Štihec, pa sta predstavila razvoj projektov za daljinsko ogrevanje z geotermalno energijo v mestih Lendava, kjer se že izvaja v praksi Petrol Geoterm in v Murski Soboti, kjer so v okviru turističnega projekta Fazanerija pripravili vsa ustrezna izhodišča.
Primere dobrih praks iz münchenske regije je predstavil mag. Bernd Böchzelt (iz Technisches Büro für Hydrogeologie und Geothermie), ki je hkrati govoril tudi o hidrotermalnem potencialu Prlekije. Oba z Barbaro Horn iz Petrola Geoterm d.o.o., ki je predstavljala geološke danosti Prlekije in primere dobrih praks izkoriščanja geotermalne energije, sta ugotavljala, da so praktično povsod na območju LAS Prlekija izredno dobri pogoji za pridobivanje geotermalne energije v temperaturnem razponu 50-70 stopinj C ter da obstajajo tri večja potencialna območja za globoke vrtine, ki lahko omogočajo pridobivanje geotermalne energije s temperaturami čez 100 stopinj C – v bližini Gornje Radgone, južno od Ljutomera in Središča ob Dravi.
Dr. Željko Vukelić z Naravoslovnotehniške fakultete Ljubljana je predstavil izvedbo geosond pri ogrevanju objektov. Čeprav se lahko takšne geosonde postavi kjerkoli v Sloveniji, pa je tudi on poudaril, da so najugodnejši pogoji v severovzhodni Sloveniji. Njihovi izračuni kažejo, da je za približno 150 kvadratnih metrov veliko nizkoenergetsko hišo letni strošek ogrevanja od 120 do 150 evrov.
Za zaključek je direktor zavoda TRS, Ljutomer, Klaus Dieter Požgan, predstavil še geotermijo z vidika razvojne perspektive ORP Prlekija in LAS Prlekija. Ugotavljal je, da kljub prepoznavanju razvojnih potencialov regije (turizem, obnovljivi viri energije ter agroživilstvo in razvoj podeželja) ORP 2014 – 2020 namenja več kot 85 odstotkov za razvoj lokalne infrastrukture in manj kot pet odstotkov za tri glavne razvojne potenciale regije, med katere nedvomno spada tudi raba geotermalne energije.
Pri tem je Požgan poudaril, da bodo imeli v prihodnosti večjo možnost projekti, ki bodo prepoznavali endogene razvojne potenciale območja, vzpodbujali medsektorska partnerstva in interesno povezovali območja več lokalnih skupnosti. Občine bodo morale v bodoče dajati večji poudarek povezovanju in skupnemu uresničevanju območnega razvojnega programa in lokalne razvojne strategije in pri tem usmerjati javna sredstva v tiste programe in projekte, ki bodo podpirali razvoj lokalnih ekonomij in prispevali k ustvarjanju novih delovnih mest v regiji.
Župan Občine Središče ob Dravi, Jurij Borko, je izpostavil še eno oviro na poti do koriščenja geotermalnih virov. Po njegovih izkušnjah je zelo težko priti do uradnih podatkov o potencialih z obstoječih raziskovalnih vrtin, kar pa naj bi se ravno zaradi konference in projekta GEOVIR v bodoče spremenilo. Na voljo bo namreč katalog obstoječih prleških vrtin z oceno potencialov vsake od enajstih občin, s pripadajočimi viri informacij, kje vse je možno pridobiti dodatne podatke. Prav tako se bodo predstavniki občin lahko obrnili na COVE (Kompetenčni center za obnovljive vire energije, Skupina FABRIKA, Ljutomer) ali direktno na podjetje Petrol Geoterm.
