Vi ste vprašali, poslanski kandidati so odgovorili
Odgovori na vaša vprašanja poslanskih kandidatov v volilnem okraju Ljutomer
Na naša vprašanja je odgovarjalo sedem poslanskih kandidatov oz. kandidatk
Na portalu Prlekija-on.net smo vam omogočili, da postavite vprašanja poslanskim kandidatom v volilnem okraju Ljutomer. Čas je bil zelo omejen, a ste obiskovalci vseeno postavili preko 20 vprašanj.
Ker so volitve tik pred vrati in so kandidati tudi časovno omejeni, smo izmed teh vprašanj naredili selekcijo petih vprašanj, ki so bila
zastavljena vsem kandidatom. Kandidatom smo poslali tudi ostala vprašanja, na katera so imeli možnost odgovoriti v kolikor so za to našli čas. Nekatera vprašanja so bila zastavljena na isto tematiko ali pa smo jih izločili kot neprimerne, tako da je na koncu ostalo 14 vprašanj (zadnja tri smo jim poslali naknadno).
Spodaj je teh pet vprašanj z odgovori vseh kandidatov objavljenih, objavljeni pa sta tudi dve osebni vprašanji, ki sta bili zastavljeni kandidatoma. Vsa ostala vprašanja pa najdete tukaj v pdf datoteki.
Našemu povabilu k sodelovanju se je odzvalo sedem kandidatov: Franc Jurša - DeSUS, Ervin Kosi - Zavezništvo Alenke Bratušek, Darja Kosič Auer - Združena levica, Petra Mlinarič Jager - SDS, Branko Smodiš - SD, Nikolina Travner - DL in Laura Žigert - N.Si. Ostali kandidati se na naše povabilo niso odzvali oz. so nam sporočili, da pri tem ne želijo sodelovati.
Vprašanja in odgovori niso lektorirani ali kakorkoli drugače urejani, objavljeni so taki, kot so prispeli k nam, tako vprašanja kot tudi odgovori. Odgovori so zapisani po abecednem vrstnem redu priimka kandidata.
Vsem kandidatom se v imenu obiskovalcev in uredništva zahvaljujemo, da so si vzeli čas in odgovorili na vprašanja ter jim želimo veliko uspeha na prihajajočih volitvah. Obiskovalcem pa želimo veselo in zanimivo branje, saj je napisanega kar veliko. Morda bodo tudi ta vprašanja in odgovori nekoliko vplivali na vašo odločitev na nedeljskih volitvah.
Ob tej priložnosti se tudi vsi kandidati, ki so odgovarjali, obiskovalcem zahvaljujejo za zastavljena vprašanja.
Vprašanja za vse kandidate
1. Zanima me, če mislite, da je gradnja hidroelektrarn na Muri sprejemljiva, glede na to, da študije dokazujejo, da bo to še znižalo nivo podtalnice in da končni izkupiček za prebivalstvo ne bo omembe vreden, sploh pa bi s tem znatno zmanjšali pomembne samočistilne, krajinotvorne sposobnosti reke in uničili njene pomembne habitate? Se zavzemate za energetske sanacije stavb in uvajanje energetsko manj potratne tehnologije, ki bodo prinašale tudi več zaposlitev? Se vam zdi smiselno zapravljati davkoplačevlaski denar za projekte, ki že na začetku kažejo številne strokovne pomanjkljivosti in ki enostransko oglašujejo samo domnevne pridobitve? Vam je znana lastnost Mure, da zaradi prekinjene prodonosnosti, poglablja strugo in da to prinaša številne probleme na dolgi rok? Ste pripravljeni slišati strokovne razlage s strani vodnih biologov in jih upoštevati?
Franc Jurša - DeSUS: Energetsko izrabo reke Mure podpiram do neke mere oziroma ne za vsako ceno. Zaskrbljujoči ostajajo prav številni naravovarstveni vidiki omenjenega projekta. Večkrat je bilo namreč poudarjeno, da je Mura trenutno v dobri ekološki kondiciji, da pa se le-ta lahko ob gradnji hidroelektrarn zaradi slabše pretočnosti reke poslabša.
Ne gre pa spregledati tudi pozitivnih vidikov gradnje hidroelektrarn na reki Muri, izmed katerih velja izpostaviti predvsem zagotovitev ustreznega nivoja podzemne vode in možnosti za namakanje kmetijskih zemljišč (kot vemo, so posledice suše v Pomurju vsako leto hujše, prizadeto pa je predvsem pomursko kmetijstvo). Na stroki je, da pripravi natančne in jasne odgovore na številna vprašanja o omenjeni problematiki, in sicer tako iz gospodarskega kot naravovarstvenega vidika, na podlagi katerih je potem potrebno sprejeti ustrezno rešitev.
Zavzemam se za energetske sanacije stavb in uvajanje energetsko manj potratne tehnologije.
Nasprotujem realizaciji projektov, ki že na začetku kažejo številne strokovne pomanjkljivosti.
Strokovni razlagi s strani vodnih biologov sem že večkrat prisluhnil in sem ji tudi vedno pripravljen prisluhniti.
Ervin Kosi - ZaAB: Pomurje je bogata pokrajina, z rodovitno zemljo, vinorodnimi bližnjimi griči, ki spadajo v 5% najboljših vinorodnih leg na svetu, z lastnimi vodnimi viri, predvsem pa reko Muro, ki je biser pokrajine in jo od nekdaj etnološko, kulturno zaznamuje, pa ne samo pokrajino, tudi ljudi. Vsak poseg v prostor ima posledice, zato smo pripravljeni prisluhniti vsem, ki živijo v tej pokrajini, seveda pa tudi vsem strokovnjakom s tega področja. Prej bi bilo verjetno za razmisliti o alternativni rabi reke Mure.
Smo stranka, ki želimo ustvariti nova delovna mesta, predvsem na področju obnovljivih virov energije. Reka Mura je ponos Prekmurja in Prlekija. S tem, ko se posega v njen tok, lahko pride tudi do določenih sprememb v habitatih, ki so se ustvarili ob njej in v njej. Ne moremo si predstavljati, da bi začeli izvajati projekte na Muri brez sodelovanja različnih strokovnjakov in predvsem vodnih biologov. Mnenja sem, da lahko le s povezanostjo vseh potrebnih akterjev pri določenem projektu, spelješ projekt do konca kvalitetno in sprejemljivo za vse. Trenutno ne moremo gledati projektov na Muri samo skozi oči posameznikov, ki strmijo za dobičkom.
Hidroelektrarne: Slovenska energetika se mora razvijati v smeri konkurenčnosti, zanesljivosti brezogljičnosti in okoljsko naravnane trajnostne energetike. V Zavezništvu se zavzemamo za nadaljevanje umeritev v hidroelektrarne, saj je to energetski vir, kjer je dodana vrednost največja. Vendar pa je pri tem seveda potrebno upoštevati tudi pripravljene analize in študije ter pripraviti konkreten razmislek o primernosti lokacij ter o vplivih na okolje.
Energetska sanacija stavb: V Zavezništvu Alenke Bratušek bomo posebno pozornost namenili ustvarjanju novih delovnih mest. Poleg podjetij z visoko dodano vrednostjo, ciljnih vlaganj v infrastrukturne projekte in spodbujanja razvoja družinskih podjetij v turizmu in kmetijstvu, pa bo pri tem ključna tudi energetska sanacija javnih in zasebnih stavb. Do potankosti omišljena in pripravljena energetska sanacija stavb je tako lahko ključni element prihodnjega slovenskega razvoja.
Novi projekti: V preteklosti smo imeli veliko težav v povezavi s kohezijskimi sredstvi, saj so bila le-ta že namenjena tudi projektom, ki niti približno niso bili pripravljeni tako, da bi bili lahko izvedeni in dokončani v zglednem času. V tem mandatu nam je že uspelo dvigniti raven uspešnosti pri črpanju teh sredstev in temu bomo posvetili posebno pozornost tudi v prihodnje. Pomembno pa je, da gre za projekte »ready – steady – go« (RSG)
Darja Kosič Auer - ZL: Menim, da hidroelektrarna na Muri ni smiselna naložba. Predvsem pa bi bila prehud poseg v naravno okolje in edinstven habitat porečja Mure. Slovenija ima še veliko rezerve pri energetski učinkovitosti, tako v industriji kot v gospodinjstvih. Po nekaterih izračunih bi se, ob realno dosegljivem zmanjšanju porabe lahko odpovedali vsaj 20-im hidroelektrarnam.
V celoti podpiram energetsko sanacijo stavb in me veseli, da je v EU obvezna in se ji ne moremo izogniti. V naslednjih 30 letih bo veliko delovnih mest vezano ravno na ta program. Seveda pa bo država morala pomagati s subvencijami ali ugodnimi krediti, saj mnogo lastnikov stavb ne bo zmoglo tega stroška.
Petra Mlinarič Jager - SDS: -potreba po energiji bo vedno večja. Prisluhniti je potrebno VSEM argumentom; tako ZA in PROTI.
In v skladu s prevladujočimi argumenti sprejeti odločitev ! Ne glede na to je pa potrebno čim bolj izkoristiti naravne potenciale (sonce, veter, geotermalno energijo,les,…) Preko EU skladov in eko sklada RS omogočiti subvencioniranje takšnih projektov !
- reko Muro bi bilo smotrno uporabiti za namakanje, kot energetski potencial z gospodarskega vidika je priložnost za nova delovna mesta, vsak tako velik projekt pa rabi SWOT analizo. Žal imamo v Sloveniji slabe izkušnje s tako velikimi projekti, sama pa sem zagovornik razvoja gospodarstva in to je tak projekt
Branko Smodiš - SD: Na vprašanje mora odgovoriti stroka. Argumenti, ki ste jih navedli so konkretni in jih bo potrebno pri končni odločitvi upoštevati. Sam sem prebiral nekatere podatke, ki kažejo primerjavo med avstrijskimi hidroelektrarnami na reki Muri in potencialom, ki bi ga naj imele hidroelektrarne pri nas. Ta potencial naj bi bil zaradi specifik reke Mure v Avstriji večji. Torej sam menim, da bi morala končna odločitev temeljiti zgolj in edino na strokovni podlagi in nikakor pri tem politika ne bi smela popustiti raznim gospodarskim in političnim lobijem. V tem trenutku me argumenti ZA gradnjo HE na reki Muri niso prepričali! Zato sem proti gradnji HE na reki Muri!
Vse študije na ravni EU kažejo, da bomo v prihodnjih letih potrebovali vedno več energije, pri tem pa EU skoraj v nobenem primeru ne more doseči samozadostnost, prav tako pa smo pri uvozu energije odvisni od nekaterih najbolj nestabilnih območij na svetu. Torej bosta morala EU in Slovenija iskati lastne vire energije. Menim, da moramo pri tem upoštevati okoljski vidik, vendar moramo hkrati biti odprti za vse predloge in skrbno pretehtati ali izkoriščanje določenega vira energije odtehta okoljska tveganja. Ne smemo si dovoliti, da bi kar vsepovprek zavračali možnosti za izkoriščanje določenega vira energije. Treba se je zavedati, da ne gre zgolj za izkoriščanje novih virov energije temveč tudi za vlaganje v novo znanje, ki ga je mogoče posledično uveljaviti/prodati na globalnem trgu. V naši regiji po mojem mnenju še nismo v celoti izkoristili potencial geotermalne energije, ki je tesno povezana s turizmom in kmetijstvom.
Po jedrski katastrofi na Japonskem je EU nakazala smer oddaljevanja od jedrske energije. Sam menim, da je to dokaj nerealna opcija in tudi Slovenija bo morala v prihodnje najbrž tehtno razmisliti o gradnji drugega bloka JE Krško.
Za konec morebiti še nekaj nekoliko izven konteksta, pa vendar se mi zdi pomembno, da omenim, da na ravni SLO in EU zanemarjamo še en pomemben vir, in sicer vodo, ki je danes nekaj samoumevnega, vendar se lahko že za dve ali tri desetletji zgodi, da se bomo zaradi vplivov podnebnih sprememb, soočili še s to težavo.
Nikolina Travner - DL: Državljanska lista je del svojega programa namenila izključno predlogom ukrepov na področju infrastrukture in energetike. Menimo, da je potrebno izkoristiti naravne danosti Slovenije, kar pomeni uporabo biomase za proizvodnjo toplotne in električne energije, gradnjo mikro in malih HE in investicije v vetrne elektrarne. Vsekakor pa mora biti načrtovanje posegov v prostor in naravo sorazmeren ter učinkovit in najpomembnejše, mora prinesti dobrobit, tako v smislu pridobitve novih delovnih mest, kot v smislu ohranjanja narave in preprečevanja morebitne škode. Predvsem jaz osebno zavzemam za alternativne vire energije, ki bodo zagotavljali energetsko neodvisnost Slovenije, brez trajnostnih posegov v okolje. Če poenostavim, menim da zajezitev Mure ni primerna, je predraga in se da nadomestiti z drugimi alternativnimi viri energije, ki jih je v tem trenutku na razpolago več kot dovolj, z razvojem tehnologije pa jih bo še več. Zakonodaja je na tem področju neučinkovita, saj ne zagotavlja zaščite prostora za državno strateško infrastrukturo, poleg tega pa se nenehno spreminja, kar povzroča veliko zmedo. Menim, da bi bila prvotno potrebna sprememba omenjene zakonodaje, ki bi med drugimi uredila tudi postopek vlaganja oziroma konstituiranja projektov. Strokovne razlage so pri takšnih projektih vsekakor zelo pomembne, zato so mnenja strokovnjakov tu nujna.
Laura Žigert - N.Si: Menim, da je potrebno ohraniti deželo ob reki Muri neokrnjeno, zaščititi ogrožene živalske in rastlinske vrste ter urediti poti ob reki za pohodnike in kolesarje, da si ogledajo lepote pokrajine.
2. Kaj bi ocenili kot vaš največji dosežek v življenju na osebni in poslovni ravni?
Franc Jurša - DeSUS: Ne bi želel izpostavljati nobenega določenega dosežka v mojem življenju, saj je več takšnih, ki so mi zelo pri srcu in sem nanje še posebej ponosen. Na osebni ravni pa je zagotovo moj največji dosežek moja družina.
Ervin Kosi - ZaAB: Dosežkov v življenju imam veliko. Težko bi rekel kateri je največji, ker so zame vsi veliki. So pa za mene veliki dosežki moja družina, čudovita sinova, veliko dobrih prijateljev in dejstvo, da vedno stojim za izrečenimi besedami.
Poslovni uspeh je predvsem uspešno obvladovanje vseh delovnih nalog, ki so mi bile zaupane. Opravljal sem naloge od najnižjega uradnika, do vodstvenega in vodilnega delovnega mesta. Celotni študij sem opravil ob delu. Naučil sem se kako moraš usklajevati obveznosti do službe in družine ter prijateljev ter se ob tem vedno nečemu odreči. Trenutno opravljam delo podsekretarja na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, kjer si uspešno štejem to, da lahko zelo aktivno pomagam slovenskemu podeželju.
Ljudje, ki me poznajo in z mano delajo, vedo, da sem skromen, odločen ter pošten in s tem bom tudi nadaljeval svoje poslanstvo.
Darja Kosič Auer - ZL: Moj največji dosežek v osebnem in poslovnem življenju je gotovo ta, da znam premagati osebne koristi in jih podrediti koristi drugih. Spoznanje, da je smisel življenja nenehno izboljševanje samega sebe in največja sreča v tem, da imaš čisto vest.
Petra Mlinarič Jager - SDS: - kot svoj osebni desežek lahko povem, da imam urejeno družino, z možem imava dve čudoviti hčeri. Uredila sva jima lep dom v centru Ljutomera in jima nudiva dostojno otroštvo, predvsem veliko potujemo in s tem jima omogočava prikazati vsesplošno širino. Ponosna sem tudi na svojo izobraževalno pot, od poklicne frizerske šole sem prišla do trenutka, ko moram končati le še magistrsko študijo poslovnih ved. Imam več kot 12 let delovnih izkušenj iz gospodarstva in sem zaslužna za nekaj velikih kooperativnih pogodb iz časa, ko sem delala v gradbeništvu. Trenutno sem samostojna podjetnica in ravno tako pripravljam projekt dodatne dejavnosti.
Branko Smodiš - SD: Največji dosežek je gotovo družina. Vse kar sem dosegel izhaja ravno iz družine. Ko se oglasim v zvezi s kakšno zadevo, sem pogosto v komentarjih pod prispevki deležen posmehovanja v smislu »kaj se ta kelnar oglaša«. Res je Branko Smodiš bil »kelnar« in na to sem ponosen. Za razliko od mnogih nisem dobil delovnega mesta in kariere položene v naročje. Po stopnicah sem hodil tako, da nisem nobene preskočil. Skozi delo sem se učil in tudi dodatno izobraževal ter postopoma zasedel vedno bolj odgovorna delovna mesta na področja gostinstva in turizma in to štejem za največji uspeh. Tako lahko danes vsakemu pogledam v oči. Tudi ko sem lansko leto popolnoma nepričakovano postal poslanec, sem ostal zvest sebi in svojemu načinu razmišljanja, ki marsikomu ni všeč.
Nikolina Travner - DL: Kot svoj velik dosežek štejem prav kandidaturo za poslanko v državni zbor, saj mi to predstavlja velik izziv in priložnost, da pokažem, da smo mladi v politiki eden izmed ključnih členov, saj je naša perspektiva drugačna. Glede na to, da sem ena izmed najmlajših kandidatk, so moji dosežki majhni, a vendar velikega pomena. Sama sem poleg rednega izpolnjevanja svojih študijskih obveznosti zelo aktivna tudi na drugih področjih, med njimi pa bi rada izpostavila vodenja kluba dobrodelnega kluba (Rotaract Club Žalec). Prav to je izostrilo moj socialni čut in mi dalo pogum, da se vključim v soustvarjanje boljše politike in države.
Laura Žigert - N.Si: Glede na to, da sem še študentka, mi je bil največji osebni dosežek naziv zlate maturantke na maturi. Na poslovni ravni zaenkrat nimam dosežkov, a verjamem, da bodo po študiju tudi ti prisotni.
3. Kakšno je vaše osebno mnenje glede istospolnih porok? Se vam zdi to sprejemljivo? Glede na to, v katero stran gre svet, bo slej ko prej to moralo postati splošno sprejemljivo. Bi pri nas podprli zakon, ki bi omogočal istospolne poroke? In zakaj da oz. ne?
Franc Jurša - DeSUS: Zakonodaja v Sloveniji se je na omenjenem področju pričela spreminjati in izboljševati ter tako prilagajati spremembam v družbi. Strinjam se, da bodo glede na razvoj družbe, istospolne poroke morale slej ko prej postati splošno sprejemljive.
Ervin Kosi - ZaAB: Glede na to, da smo v referendumski kampanji podpirali Družinski zakonik je za nas definicija družine jasna; družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema staršema ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima tudi določene obveznosti in pravice. Ta definicija je bolj vključujoča - v njej so zajete tudi enostarševske ali t.i. reorganizirane družine.
Izjava Alenke Bratušek ob podpisu zaveze o spoštovanju človekovih pravic istospolno usmerjenih: »Enakopravnost je dobra za vse in nikomur nič ne vzame,« je dejala Alenka Bratušek ob podpisu Izjave o zavezanosti k spoštovanju človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualnih in trans oseb.
“V Sloveniji živijo posamezniki, ki nimajo enakih pravic kot ostali. Ker se mi to ne zdi prav, danes podpisujem zavezo k spoštovanju človekovih pravic istospolno usmerjenih,” je v lokalu Kolaž v stari Ljubljani dejala predsednica Zavezništva AB. Prepričana je, da je prihodnost lahko le enakopravna in da enakopravnost nikomur nič ne vzame.
Zame je sprejemljivo le to, da se ljudem prepusti svobodno odločanje in izbiranje. Tudi na področju istospolnih porok sem enakega mnenja. Zakon, ki bi to omejeval, bi bil v nasprotju s človekovimi pravicami, ki jih imamo zapisane v ustavi. Podprli bi zakon, ki bi omogočal istospolne poroke
Darja Kosič Auer - ZL: Zakon bi podprla zato, ker je takšna podpora izraz nediskriminacije drugačnih in zagotavljanje temeljnih ustavnih in človekovih pravic. Moje stališče in moj etični odnos do drugih je zgrajen na prepričanju, da nimam pravice posegati v osebne in intimne stvari drugih.
Petra Mlinarič Jager - SDS: - istospolne poroke DA (kot svobodna izbira posameznika, kar je po naši zakonodaji že sedaj možno), vendar NE pri izenačitvi s pravicami dvospolnih zvez (predvsem pri rojstvu otrok, vzgoji- večina stroke meni, da sta za normalni otrokov razvoj potrebna mama in oče,…)
Branko Smodiš - SD: To je vprašanje, ki deli politiko in ljudi. Homoseksualnost je dejstvo. Menim, da bi istospolni pari morali imeti možnost, da se poročijo. Konec koncev gre za odločitev s kom bo oseba živela, delila dobro in slabo in ne vidim razloga zakaj bi »večina« neki »manjšini« odrejala, kako naj živi in ali se sme poročati ali ne. Mogoče primerjava ni posrečena, vendar pred leti po svetu ni bilo samoumnevno, da bi imele ženske enake pravice kot moški in da bi bili temnopolti ljudje obravnavani enakopravno. Ponekod to še danes ni realnost. S primerjavo želim zgolj izpostaviti, da je družba nekaj, kar jo je v začetku zelo polariziralo, z leti vseeno sprejela. Želim si le, da bi o tej temi razpravljali civilizirano in na nekem ustreznem nivoju ter da ne bi bili priča izrazom nestrpnosti zoper homoseksualce. Menim, da bodo predvsem mladi s svojo strpnostjo in odprtostjo poskrbeli, da bodo istospolni pari v doglednem času res deležni popolnoma enakih pravic.
Nikolina Travner - DL: Osebno menim, da istospolne poroke v moderni družbi ne bi smele predstavljati nikakršnega problema in da tudi v Sloveniji to ni več tabu, na kar kaže tudi število registriranih istospolnih partnerskih skupnosti. Sama bi tak zakon podprla, saj menim, da to predstavlja svobodo posameznika in eno izmed temeljnih človekovih pravic, ki bi morala biti spoštovana brez pomisleka.
Laura Žigert - N.Si: Moje osebno mnenje glede samih porok je, da se mi ne zdijo sprejemljive, prav tako se mi zdi sporno, da bi istospolni pari imeli otroke. Ker kot vemo, sta za spočetje otroka potrebni moška in ženska celica. Kako bi taki pari pojasnili otroku, kako je nastal? Bi mu rekli kar, da je pač iz epruvete narejen?
4. Kako konkretno bi si prizadevali v Parlamentu, da bi naši kraji bili čim bolj enakovredno obravnavani v državi? Vemo, da je naša regija najmanj razvita in ima najvišjo stopnjo brezposelnosti. Kakšni bi bili vaši predlogi, da bi se naša regija otresla tega položaja? Je to na kratki rok sploh možno, recimo v enem mandatu narediti kaj konkretnega v tej smeri?
Franc Jurša - DeSUS: Za pomoč pomurski regiji je bil sprejet pomurski zakon, kateri je prinesel določene pozitivne rešitve za regijo, hkrati pa so se pokazala področja, katerih zakon ni naslavljal oziroma katere rešitve so bile ustrezne in katere ne. Mislim, da je to dobra osnova, na kateri lahko začnemo graditi.
Kot poslanec sem se v prejšnjih mandatih zelo zavzemal za dokončanje projekta elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko – Hodoš; gre namreč za projekt vreden več kot 360 milijonov evrov, njegova realizacija pa bo zagotovila večjo varnost ljudi, ki živijo ob tej progi.
Zelo sem se zavzemal tudi za projekt oskrbe s pitno vodo Pomurja (pomurski vodovod) – le-ta je izjemnega pomena tudi za pomursko gospodarstvo, zato sem ves čas pozival k pospešitvi postopkov in realizaciji projekta v zakonsko določenem roku.
Bojim se, da je v enem mandatu težko sprejeti in uveljaviti ukrepe ter hkrati že pričakovati njihove pozitivne posledice. Pomurje namreč potrebuje predvsem dolgotrajne rešitve, ki bodo zagotavljale stabilen razvoj regije.
Ervin Kosi - ZaAB: Vprašanje je zelo direktno usmerjeno. Odgovor pa je dokaj enostaven. Naša regija je resnično manj razvita in ima najvišjo stopnjo brezposelnosti. To še ne pomeni, da smo resnično tako »slabo« razviti. Seveda pa je potrebno vložiti veliko dela in truda v to, da se to spremeni. Samo s konkretnimi ukrepi in sprejemanjem le-teh, pa se ta negativni trend lahko izboljša.
V Zavezništvu se vsekakor zavzemamo za skladen razvoj vseh slovenskih regij. Potrebno se bo usmeriti tudi v boljše črpanje kohezijskih sredstev, reformo lokalne samouprave ter težiti k večjemu povezovanju občin. Slovenija bo na podlagi EU metodologije v prihodnje razdeljena na Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo. Zahodna kohezijska regija bo upravičena do 855 milijonov evrov, Vzhodna pa do 1,27 milijarde evrov sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS). Sredstva Kohezijskega sklada (KS) se ne bodo delila med regijama, celotni Sloveniji bo za področje izgradnje okoljske in prometne infrastrukture ter področje trajnostne rabe energije na voljo 1,055 milijarde evrov.
Konkretno bi si prizadeval, da se gospodarstvo v naši regiji otrese negativnega prizvoka in s tem tudi izboljša njeno delovanje. Vzpodbujanje malih podjetnikov je rešitev, ki se na dolgi rok izjemno obrestuje. Samo za primer lahko vzamemo delavke Mure, ki so izjemno strokovno podkovane in trenutno v izgubljenem položaju. Zakaj se nebi oblikovale manjše podjetniške skupine, ki bi nadaljevale zelo kvalitetno delo nekdanjega paradnega konja Prekmurja? Prav tako je na področju turizma pri nas še veliko neizkoriščenega. Nedolgo nazaj sem prebral članek, da bi si naša regija morala prizadevati, da postanemo Slovenska Toskana. Zakaj pa ne? Imamo vse možnosti za to, potrebno je samo ustrezno stimulirati ljudi, jih povezati in ustvariti okolje, na katerega bi bili ponosni. Prav tako je tržna niša dopolnilna dejavnost na kmetiji. Sprašujem se zakaj kmetije, ki imajo idealne pogoje, ne tržijo svojih pridelkov, za začetek v lokalnem območju in kasneje širše? Prav tako bi s tem pridobili večjo samozaposlenost na kmetiji in posledično zmanjšali brezposelnost. Združiti kmetijske izdelke in npr. vinogradništvo na kmetiji, bi bila priložnost, ki mora uspeti.
Seveda je za to potrebna predvsem volja in tudi čas. En mandat je lahko dovolj, da se ustvari primerno okolje za vzpostavitev pogojev, kasneje pa se ti pogoji uresničijo v praksi. Naredil bom vse, da izpolnim pričakovanja glede razvoja naše regije, ker tudi sam to želim in nisem človek, ki bi gledal in delal samo za lastni interes.
Darja Kosič Auer - ZL: To bi bila ena izmed prioritetnih nalog. Prepričana sem, da je dovolj možnosti za reševanje naštetih problemov naše regije. Veliko možnosti imamo v samozaposlovanju, v pridelavi zelenjave in hrane, saj je v regiji še veliko neobdelane rodovitne zemlje.. Zaenkrat je pridelamo absolutno premalo in tudi cene so previsoke. Država bi morala spodbujati in ljudem dajati ugodne premostitvene kredite, tudi z odlogom odplačevanja. Prizadevala bi si tudi za pridobitev več programov za aktivno družbeno vključenost tistih, ki še nimajo zaposlitve, na državnem nivoju bi morali zagotavljati pripravništvo za vse, ki zaključijo šolanje. Tudi zaposlovanje invalidov je v naši regiji nizko in to nam gotovo ni v čast. Prav gotovo pa bo treba pripeljati v Pomurje tudi takšne programe, ki bodo pritegnili in zadržali tudi visoko izobražene ljudi.
Naši ljudje so izjemno delovni in tudi inovativni, prepričana sem, da bi z ustreznimi spodbudami, pomočjo in sodelovanjem v kratkem času uspeli občutno znižati brezposelnost. Seveda pa je treba dovolj hitro urediti zakonodajo in predvsem zmanjšati administrativne ovire. Ljudje si zaslužimo, da se nas spoštuje, država je dolžna ustvariti takšne razmere, da bo ljudem vrnjeno zaupanje, da se bodo počutili varne in upoštevane. Le tako bodo lahko uresničili vse svoje potenciale.
Petra Mlinarič Jager - SDS: - s sprejetjem POKRAJIN-ske zakonodaje in prenos določenih funkcij države na pokrajinsko raven je možno doseči konkretne ukrepe tudi v enem, ampak poudarjam celotnem mandatu, če je strategija določena in jasno usmerjena
Branko Smodiš - SD: V enem mandatu se lahko postavijo neki temelji za dolgoročno izboljšanje stanja. Po mojem bi bilo neodgovorno dajati obljube, ki jih realno ni mogoče izpolniti. Menim, da Slovenija po teh volitvah predvsem rabi neko smer in pa vlado, ki bo zdržala ves mandat, pa naj bo vlada leva, desna ali levo-desna. Kar se tiče brezposelnosti bo potrebno vložiti napore v reformo izobraževalnega sistema, ki mora postati bolj kompatibilen s potrebami na trgu dela. Prav tako bo potrebno povečati sredstva v raziskave in razvoj in ta način poskrbeti, da slovensko znanje ostane doma. Kar se tiče naše regije, je potrebno uporabiti več kmečke pameti. Če ugotavljamo, da priložnost regije leži v turizmu, inovativni kmetijski pridelavi in obnovljivih virih energije, je pač potrebno storiti vse, da našo pozornost usmerimo v ta področja. Seveda pri tem ne smemo zanemariti tudi razvoj malih in srednjih podjetij. Mene ni strah, da Slovenci in Prleki ne bi imeli idej in znanja temveč zgolj država mora ustvariti okolje, da lahko prebivalci v največji meri uveljavijo svoj potencial. Že v času šolanja je treba mlade spodbujati k inovativnemu razmišljanju in razvijanju lastnih poslovnih idej ter hkrati ustvariti okolje, ki osebe ne bo oviralo pri razvoju idej. Žal je v Sloveniji ravno država največji problem in tudi sam sem imel v Državnem zboru izjemne težave, da sem nekomu, ki nima stika z realnostjo pojasnil težave na področju turizma, ki jih na podlagi dolgoletnih izkušenj zelo dobro poznam. Dejstvo pa je, da bomo morali tudi ljudje v večji meri vzeti stvari v svoje roke in nekako bolj agresivno izkoriščati svoj potencial.
Nikolina Travner - DL: Politika Državljanske liste temelji prav na prestrukturiranju gospodarstva, njegov razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest. Na prvem mestu je potrebna seveda okrepitev obstoječih družb in spodbuda za ustvarjanje novih, saj vemo, da je v tej regiji sposobnost napredka velika ter da ima ogromno dodano vrednost. Menim, da tukaj lahko veliko vlogo odigrajo neposredne tuje investicije, s katerimi bi se ustvarila nova delovna mesta in internacionalizacija gospodarstva. Nenazadnje pa naj omenim seveda še turizem, saj je regija zelo atraktivna in ima veliko možnosti za ureditev le te v turistično celoto.
Laura Žigert - N.Si: Potrebno je urediti birokracijo, ki bi tujim vlagateljem čim prej omogočila, da razvijajo podjetja pri nas, saj to pomeni, da bi zaposlovala naše ljudi in bi se zmanjšala brezposelnost. Hkrati pa se bom zavzemala, da bo tudi v našem delu države možnost brezplačnega visokošolskega študija za poklice, ki so zaposljivi.
5. Kako bo z dvojno obdačitvijo za ljudi ki delajo v Avstriji.(plačilo razlike)?
(pozdravljeni blaž tukaj...v prekmurju je ogromno ljudi ki zarad pogojev dela odhajajo zarad boljšega življenja delat v avstrijo in ker majo tukaj v slo izrecno v prekmurju družino se vozijo dnevno domov in so z tem dvojno obdavčeni,kako se boste zoperstavili proti tem dvojnim obdavčevanjem teh ljudi,in kako boste se zavzemali za delovna mesta ki jih v prekmurje kronično primanjkuje...pa še zadnje vprašanje kako se boste borili proti temu da bo vas ali zaselek enako obravnan v državi kot večje ali manjše mesto...lp blaž)
Franc Jurša - DeSUS: Da gre v omenjenem primeru za dvojno obdavčitev, je splošno razširjeno prepričanje, ki pa ni pravilno. Glede na to, da celotni dohodek zaposlenih v Avstriji ni obdavčen tako v Avstriji kot v Sloveniji, ne moremo govoriti o dvojni obdavčitvi, ampak gre za morebitno doplačilo davka - dohodnine, in sicer razlike med dohodnino, ki bi jo morala taka oseba glede na višino dohodka plačati v Sloveniji ter med dohodnino, ki jo je tej osebi odmeril avstrijski davčni organ. Glede na to, da so dohodki v Avstriji bistveno višji od slovenskih, glede na to, da so v Avstriji določene bistveno nižje davčne stopnje (do 10.000 € namreč ni obdavčeno), ter glede na to, da je v Avstriji bistveno višja splošna davčna olajšava, je posledično potrebno to razliko seveda doplačati. Tako velja na podlagi mednarodnega davčnega prava, na podlagi sklenjenih mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčenja, za rezidente Republike Slovenije, ki delajo v Italiji, na Hrvaškem, v Franciji, Švici, v Španiji in v ostalih državah.
Da v primerih, ko slovenski rezidenti delajo v tujini, ne bi prihajalo do dvojne obdavčitve teh dohodkov, je poskrbljeno v pravilih mednarodnega prava in tudi v nacionalnih zakonodajah z ustreznimi davčnimi instrumenti, ki to preprečujejo. Slovenska davčnopravna določila to, dvojno obdavčitev, jasno in nedvoumno preprečujejo.
Menim, da rešitev ni v t.i. davčni olajšavi slovenskih državljanov, ki odhajajo na delo v Avstrijo, ampak je potrebno zagotoviti delovna mesta doma, v Pomurju.
Ervin Kosi - ZaAB: Državni zbor je na predlog vlade lansko leto sprejel novelo zakona o dohodnini, s katero se je črtala določba, ki ureja olajšavo za čezmejne delovne migrante. Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-147/12-18 iz maja 2013, ki je ugotovilo, da je peti odstavek 113. člena Zakona o dohodnini v neskladju z Ustavo RS, je bila odpravlja posebna osebna olajšava za dohodke rezidentov čezmejnih delovnih migrantov. Ta sprememba je stopila v veljavo 1.1.2014. Ker posebna davčna olajšava ne velja več, bodo ti vnovič dvojno obdavčeni, s čimer pa se njihov položaj občutno poslabšuje.
Ukinitev olajšave bo tako najbolj prizadela delavce z nižjimi osebnimi dohodki, saj bodo njihova doplačila dohodnine po novem višja. V Zavezništvu AB se zavedamo, da je bila posebna osebna olajšava za dohodke čezmejnih delovnih migrantov uvedena z namenom zmanjšanja davčne obremenitve oz. doplačil dohodnine od dohodkov iz delovnega razmerja, ki jih ti delavci prejemajo pri tujih delodajalcih. Opozarjamo pa, da je vlada morala izvršiti odločbo Ustavnega sodišča.
Ne glede na slednje pa velja opozoriti, da je Ministrstvo za finance aprila letos pristopilo k reševanju problematike skupaj s predstavniki civilne iniciative, ki so jo oblikovali delovni migranti. Vendar do nadaljnjih usklajevanj zaradi odstopa vlade ni prišlo. Zato se zavezništvo AB zavezuje, da bo, v kolikor bo postalo član nove vladajoče koalicije, ministrstvo za finance nadaljevalo pogovore s predstavniki civilne iniciative, in pričakuje, da bo ministrstvo skušalo najti rešitev, ki ustavno ne bi bila sporna in ki bi bila primerljiva z drugimi državami članicami EU.
Darja Kosič Auer - ZL: Za ta problem sem že slišala. Strinjam se, da bo tu treba najti rešitve, ki bodo pravične za zaposlene v tujini, dvojna obdavčitev to gotovo ni.
Razlike med mestom in zaselki? Moje osebno prepričanje je, da imamo tisti, ki živimo na podeželju veliko lepše in zdrave pogoje za življenje, o konkretnih razlikah, ki jih vidimo kot slabši položaj, pa se je seveda treba pošteno pogovarjati.
Petra Mlinarič Jager - SDS: -odpravljena bo čezmerna obdavčitev za vse dnevne migrante, ki delajo v Avstriji in drugod v tujini
- tudi ti ljudje, ki delajo v tujini imajo pri nas stalno prebivališče, imajo tudi družine, ki »koristijo« tako šolski sistem, zdravstveni sistem, socialni sistem in sistem komunale in prometa; torej vseh tistih sistemov, ki se črpajo-financirajo iz javnih sredstev. Logično je, da je zato potrebno v ta javni sistem tudi nekaj prispevati. Je pa stvar argumentacije v kolikšni višini !?
Branko Smodiš - SD: Rešitev v smislu posebne olajšave za delovne migrante je bila uvedena leta 2010 pod SD-jevo vlado. Žal je prišlo v začetku letošnjega leta do spremembe, ki je razburila delavce migrante. V zvezi s položajem rezidentov Republike Slovenije, ki delajo v drugih državah, smo Socialni demokrati tekom sprejema novele Zakona o dohodnini konec lanskega leta izrazili vrsto pomislekov. Smo zagovorniki posebne davčne olajšave, s katero bi se poskušal uravnotežiti dohodninski položaj delavcev migrantov ter posebnega bilateralnega sporazuma med Avstrijo in Slovenijo. Žal v vladi, ki se poslavlja, na tem področju nismo bili dovolj glasni in smo prehitro zanemarili vse tisto dobro, kar smo na tem področju storili leta 2010. To nam bo po mojem prepričanju vzelo marsikateri glas na volitvah in ljudem tega ne smemo zameriti, ker smo si krivi sami. Bi pa vse volivke in volivce opozoril kaj se je na tem področju dogajalo vse od leta 2004 in naj prelahko ne verjamejo vsem tistim, ki so jih danes polna usta obljub, sami pa v času, ko so imeli v rokah škarje in platno niso storili nič ali zelo malo.
Nikolina Travner - DL: Dvojna obdavčitev predstavlja pereč problem, ki ga je treba prioritetno rešiti. Državljanska lista se zavzema za položaj vsakega posameznika, ki zaradi neučinkovitosti države ne sme pristati v neprivilegiranem položaju.
Laura Žigert - N.Si: Če že naša država ne nudi možnosti zaposlitve, se mi ne zdi nič spornega, če si ljudje poiščejo boljšo možnost v tuji državi. Dvojno obdavčevanje pa se mi ne zdi primerno, ker zasluženo v tuji državi tako ali tako v veliki večini zapravijo pri nas. Sem absolutno proti temu in se bom borila, da se to ukine.
Osebna vprašanja
1. Vaše geslo je "Vrnimo ljudem dostojanstvo". Od leta 2000 naprej ste koalicijski partner v vladah RS, ali to pomeni, da ste tudi vi oziroma vaša stranka ljudem dostojanstvo vzeli oziroma sprotno jemali?
Franc Jurša - DeSUS: V stranki DeSUS menimo, da je gospodarska kriza tista, ki je ljudem odvzela dostojanstvo. V vladah RS smo bili do zdaj vedno med najmanjšimi koalicijskimi partnericami, zaradi česar je bil naš vpliv na sprejemanje odločitev izjemno majhen.
2. Na posnetku seje Občinskega sveta sem poslušal vaše poročanje, govora je bilo o tem, da ste na OŠ Ivana Cankarja poslovali z izgubo. Zanima me, ali boste kot poslanka zagovarjali poslovanje z zgubo v javnih zavodih?
Nekaj dni nazaj ste v ljutomerskemu hotelu imeli predstavitev vaše stranke, zanima me ali je res, da ste zaposlene na šoli med delovnim časom pozivali, naj se shoda udeležijo?
Ali je res, da ste izpisali naročilnico hotelu, in s tem delno pokrili stroške pogostitve?
Ali je res, da so vaši zaposleni celo gostom stregli?
Ali je res, da je v času vašega ravnateljevanja OŠ Ivana Cankarja kupovala slike pri vašem izvenzakonskem partnerju?
Zanima me še ali boste kot poslanka še naprej podpirala javno šolstvo?
Državljan, občan, Lotmeržanar, v vednost ostalim medijem v RS
Darja Kosič Auer - ZL: Spoštovani, verjetno vam je znano, da smo vse šole s strani ministrstva dobile navodilo, ki smo ga morali spoštovati in sicer, da smo sredstva za pokrivanje plačnih nesorazmerij, (ki smo jih sicer izplačali februarja letos in takrat tudi dobili denar od ministrstva), morali knjižiti kot izdatek v letu 2013. S tem smo imeli 'na papirju' prikazano izgubo. Sicer v šoli poslujemo skrajno racionalno, vendar ne na račun kakovosti ponudbe programov in dejavnosti za učence. Imamo pozitiven poslovni rezultat, na kar smo v teh kriznih časih še posebej ponosni.
Glede varčevalnih ukrepov, ki so šolstvo znotraj javnega sektorja najbolj obremenili, saj mu je bilo vzeto občutno več denarja kot drugim sektorjem, smo tako zaposleni kot ravnatelji, ki tu nosimo še posebno breme, globoko razočarani. Zavedamo se in jasno smo že in še bomo sporočali ministrstvu in javnosti, da javno šolstvo nadaljnjega varčevanja ne bo več preneslo. To je bila tudi tema okrogle mize, ki sem jo organizirala v Ljutomeru. Nanjo se je odzval g. Branimir Štrukelj, glavni tajnik sindikata vzgoje in izobraževanja, ki se, kot vam je znano, zavzema za ohranitev standarda javne šole in s tem tudi kvalitete dela in izobrazbe, ki jo pridobijo vsi naši otroci, ne glede na materialni položaj družine, iz katere izhajajo. Zame sploh ni vprašanje ali ohraniti javno šolstvo ali ne. Sedaj smo v situaciji, da se bo treba postaviti odločno proti nadaljnjemu ogrožanju javnega šolstva. Prav zato, ker sem imela možnost kot odgovorna delavka v šoli spremljati politiko zadnjih 15 let, ki razmere v šolstvu nenehno poslabšuje, sem se odločila, da poskušam tudi preko političnega angažiranja prispevati 'k boju za ohranitev javnega šolstva' in s tem dostopa do dobre izobrazbe vsem otrokom.
Žal mi je, da je moja informacija učiteljem, ki sem jo najprej podala izven prostora šole, nato pa sem jo potrdila še na strokovnem sestanku učiteljev, postala sporna. Ker gre za temo, ki se izrecno tiče zaposlenih v šolstvu, sem o tem obvestila tudi ravnatelje vseh šol pomurske regije, pa tudi sindikalni zaupnici. Izrecno sem vsem tudi sporočila, da je srečanje z g. B.Š. organizirano v okviru predvolilne kampanje. Učitelji so se udeležili razgovora predvsem zato, ker cenijo delo glavnega tajnika in ker jih ohranitev javnega šolstva tudi osebno, ne samo poklicno prizadeva. Politika je tista, ki odloča o vseh bistvenih stvareh, ki zadevajo vse nas, ne vem, zakaj bi morali to prikrivati – ali je obveščanje o političnem delovanju kaj nezakonitega?
Naročilnico bo poslala stranka, vse stroške kampanje preko osebnih donacij stranki krijemo kandidati sami. Nihče ni pomagal ali karkoli počel zato, ker bi mu bilo naročeno z moje strani kot nadrejene osebe, udeleženci so bili tam prostovoljno.
Kar se tiče slike: morda mislite sliko g. akad. slikarja V.P.? Edina slika, ki jo imamo na šoli, je darilo občine, ki smo jo dobili na svečani otvoritvi prenovljene šolske zgradbe decembra 2003. Šola ne more kupovati slik, saj nima za te namene nobenih sredstev.
Javno šolstvo nameravam z vsem svojim znanjem in močmi podpirati ne glede na to, v kateri vlogi in na katerem mestu. Predvsem pa želim, da s skupnimi močmi – tako zaposleni, starši in politično odgovorni zagotavljamo pogoje za ugledno javno šolstvo, ki bo odlično opravljalo svoje poslanstvo.
Spodaj je teh pet vprašanj z odgovori vseh kandidatov objavljenih, objavljeni pa sta tudi dve osebni vprašanji, ki sta bili zastavljeni kandidatoma. Vsa ostala vprašanja pa najdete tukaj v pdf datoteki.
| Ostala vprašanja in odgovori |
Našemu povabilu k sodelovanju se je odzvalo sedem kandidatov: Franc Jurša - DeSUS, Ervin Kosi - Zavezništvo Alenke Bratušek, Darja Kosič Auer - Združena levica, Petra Mlinarič Jager - SDS, Branko Smodiš - SD, Nikolina Travner - DL in Laura Žigert - N.Si. Ostali kandidati se na naše povabilo niso odzvali oz. so nam sporočili, da pri tem ne želijo sodelovati.
Vprašanja in odgovori niso lektorirani ali kakorkoli drugače urejani, objavljeni so taki, kot so prispeli k nam, tako vprašanja kot tudi odgovori. Odgovori so zapisani po abecednem vrstnem redu priimka kandidata.
Vsem kandidatom se v imenu obiskovalcev in uredništva zahvaljujemo, da so si vzeli čas in odgovorili na vprašanja ter jim želimo veliko uspeha na prihajajočih volitvah. Obiskovalcem pa želimo veselo in zanimivo branje, saj je napisanega kar veliko. Morda bodo tudi ta vprašanja in odgovori nekoliko vplivali na vašo odločitev na nedeljskih volitvah.
Ob tej priložnosti se tudi vsi kandidati, ki so odgovarjali, obiskovalcem zahvaljujejo za zastavljena vprašanja.
Vprašanja za vse kandidate
1. Zanima me, če mislite, da je gradnja hidroelektrarn na Muri sprejemljiva, glede na to, da študije dokazujejo, da bo to še znižalo nivo podtalnice in da končni izkupiček za prebivalstvo ne bo omembe vreden, sploh pa bi s tem znatno zmanjšali pomembne samočistilne, krajinotvorne sposobnosti reke in uničili njene pomembne habitate? Se zavzemate za energetske sanacije stavb in uvajanje energetsko manj potratne tehnologije, ki bodo prinašale tudi več zaposlitev? Se vam zdi smiselno zapravljati davkoplačevlaski denar za projekte, ki že na začetku kažejo številne strokovne pomanjkljivosti in ki enostransko oglašujejo samo domnevne pridobitve? Vam je znana lastnost Mure, da zaradi prekinjene prodonosnosti, poglablja strugo in da to prinaša številne probleme na dolgi rok? Ste pripravljeni slišati strokovne razlage s strani vodnih biologov in jih upoštevati?
Franc Jurša - DeSUS: Energetsko izrabo reke Mure podpiram do neke mere oziroma ne za vsako ceno. Zaskrbljujoči ostajajo prav številni naravovarstveni vidiki omenjenega projekta. Večkrat je bilo namreč poudarjeno, da je Mura trenutno v dobri ekološki kondiciji, da pa se le-ta lahko ob gradnji hidroelektrarn zaradi slabše pretočnosti reke poslabša.
Ne gre pa spregledati tudi pozitivnih vidikov gradnje hidroelektrarn na reki Muri, izmed katerih velja izpostaviti predvsem zagotovitev ustreznega nivoja podzemne vode in možnosti za namakanje kmetijskih zemljišč (kot vemo, so posledice suše v Pomurju vsako leto hujše, prizadeto pa je predvsem pomursko kmetijstvo). Na stroki je, da pripravi natančne in jasne odgovore na številna vprašanja o omenjeni problematiki, in sicer tako iz gospodarskega kot naravovarstvenega vidika, na podlagi katerih je potem potrebno sprejeti ustrezno rešitev.
Zavzemam se za energetske sanacije stavb in uvajanje energetsko manj potratne tehnologije.
Nasprotujem realizaciji projektov, ki že na začetku kažejo številne strokovne pomanjkljivosti.
Strokovni razlagi s strani vodnih biologov sem že večkrat prisluhnil in sem ji tudi vedno pripravljen prisluhniti.
Ervin Kosi - ZaAB: Pomurje je bogata pokrajina, z rodovitno zemljo, vinorodnimi bližnjimi griči, ki spadajo v 5% najboljših vinorodnih leg na svetu, z lastnimi vodnimi viri, predvsem pa reko Muro, ki je biser pokrajine in jo od nekdaj etnološko, kulturno zaznamuje, pa ne samo pokrajino, tudi ljudi. Vsak poseg v prostor ima posledice, zato smo pripravljeni prisluhniti vsem, ki živijo v tej pokrajini, seveda pa tudi vsem strokovnjakom s tega področja. Prej bi bilo verjetno za razmisliti o alternativni rabi reke Mure.
Smo stranka, ki želimo ustvariti nova delovna mesta, predvsem na področju obnovljivih virov energije. Reka Mura je ponos Prekmurja in Prlekija. S tem, ko se posega v njen tok, lahko pride tudi do določenih sprememb v habitatih, ki so se ustvarili ob njej in v njej. Ne moremo si predstavljati, da bi začeli izvajati projekte na Muri brez sodelovanja različnih strokovnjakov in predvsem vodnih biologov. Mnenja sem, da lahko le s povezanostjo vseh potrebnih akterjev pri določenem projektu, spelješ projekt do konca kvalitetno in sprejemljivo za vse. Trenutno ne moremo gledati projektov na Muri samo skozi oči posameznikov, ki strmijo za dobičkom.
Hidroelektrarne: Slovenska energetika se mora razvijati v smeri konkurenčnosti, zanesljivosti brezogljičnosti in okoljsko naravnane trajnostne energetike. V Zavezništvu se zavzemamo za nadaljevanje umeritev v hidroelektrarne, saj je to energetski vir, kjer je dodana vrednost največja. Vendar pa je pri tem seveda potrebno upoštevati tudi pripravljene analize in študije ter pripraviti konkreten razmislek o primernosti lokacij ter o vplivih na okolje.
Energetska sanacija stavb: V Zavezništvu Alenke Bratušek bomo posebno pozornost namenili ustvarjanju novih delovnih mest. Poleg podjetij z visoko dodano vrednostjo, ciljnih vlaganj v infrastrukturne projekte in spodbujanja razvoja družinskih podjetij v turizmu in kmetijstvu, pa bo pri tem ključna tudi energetska sanacija javnih in zasebnih stavb. Do potankosti omišljena in pripravljena energetska sanacija stavb je tako lahko ključni element prihodnjega slovenskega razvoja.
Novi projekti: V preteklosti smo imeli veliko težav v povezavi s kohezijskimi sredstvi, saj so bila le-ta že namenjena tudi projektom, ki niti približno niso bili pripravljeni tako, da bi bili lahko izvedeni in dokončani v zglednem času. V tem mandatu nam je že uspelo dvigniti raven uspešnosti pri črpanju teh sredstev in temu bomo posvetili posebno pozornost tudi v prihodnje. Pomembno pa je, da gre za projekte »ready – steady – go« (RSG)
Darja Kosič Auer - ZL: Menim, da hidroelektrarna na Muri ni smiselna naložba. Predvsem pa bi bila prehud poseg v naravno okolje in edinstven habitat porečja Mure. Slovenija ima še veliko rezerve pri energetski učinkovitosti, tako v industriji kot v gospodinjstvih. Po nekaterih izračunih bi se, ob realno dosegljivem zmanjšanju porabe lahko odpovedali vsaj 20-im hidroelektrarnam.
V celoti podpiram energetsko sanacijo stavb in me veseli, da je v EU obvezna in se ji ne moremo izogniti. V naslednjih 30 letih bo veliko delovnih mest vezano ravno na ta program. Seveda pa bo država morala pomagati s subvencijami ali ugodnimi krediti, saj mnogo lastnikov stavb ne bo zmoglo tega stroška.
Petra Mlinarič Jager - SDS: -potreba po energiji bo vedno večja. Prisluhniti je potrebno VSEM argumentom; tako ZA in PROTI.
In v skladu s prevladujočimi argumenti sprejeti odločitev ! Ne glede na to je pa potrebno čim bolj izkoristiti naravne potenciale (sonce, veter, geotermalno energijo,les,…) Preko EU skladov in eko sklada RS omogočiti subvencioniranje takšnih projektov !
- reko Muro bi bilo smotrno uporabiti za namakanje, kot energetski potencial z gospodarskega vidika je priložnost za nova delovna mesta, vsak tako velik projekt pa rabi SWOT analizo. Žal imamo v Sloveniji slabe izkušnje s tako velikimi projekti, sama pa sem zagovornik razvoja gospodarstva in to je tak projekt
Branko Smodiš - SD: Na vprašanje mora odgovoriti stroka. Argumenti, ki ste jih navedli so konkretni in jih bo potrebno pri končni odločitvi upoštevati. Sam sem prebiral nekatere podatke, ki kažejo primerjavo med avstrijskimi hidroelektrarnami na reki Muri in potencialom, ki bi ga naj imele hidroelektrarne pri nas. Ta potencial naj bi bil zaradi specifik reke Mure v Avstriji večji. Torej sam menim, da bi morala končna odločitev temeljiti zgolj in edino na strokovni podlagi in nikakor pri tem politika ne bi smela popustiti raznim gospodarskim in političnim lobijem. V tem trenutku me argumenti ZA gradnjo HE na reki Muri niso prepričali! Zato sem proti gradnji HE na reki Muri!
Vse študije na ravni EU kažejo, da bomo v prihodnjih letih potrebovali vedno več energije, pri tem pa EU skoraj v nobenem primeru ne more doseči samozadostnost, prav tako pa smo pri uvozu energije odvisni od nekaterih najbolj nestabilnih območij na svetu. Torej bosta morala EU in Slovenija iskati lastne vire energije. Menim, da moramo pri tem upoštevati okoljski vidik, vendar moramo hkrati biti odprti za vse predloge in skrbno pretehtati ali izkoriščanje določenega vira energije odtehta okoljska tveganja. Ne smemo si dovoliti, da bi kar vsepovprek zavračali možnosti za izkoriščanje določenega vira energije. Treba se je zavedati, da ne gre zgolj za izkoriščanje novih virov energije temveč tudi za vlaganje v novo znanje, ki ga je mogoče posledično uveljaviti/prodati na globalnem trgu. V naši regiji po mojem mnenju še nismo v celoti izkoristili potencial geotermalne energije, ki je tesno povezana s turizmom in kmetijstvom.
Po jedrski katastrofi na Japonskem je EU nakazala smer oddaljevanja od jedrske energije. Sam menim, da je to dokaj nerealna opcija in tudi Slovenija bo morala v prihodnje najbrž tehtno razmisliti o gradnji drugega bloka JE Krško.
Za konec morebiti še nekaj nekoliko izven konteksta, pa vendar se mi zdi pomembno, da omenim, da na ravni SLO in EU zanemarjamo še en pomemben vir, in sicer vodo, ki je danes nekaj samoumevnega, vendar se lahko že za dve ali tri desetletji zgodi, da se bomo zaradi vplivov podnebnih sprememb, soočili še s to težavo.
Nikolina Travner - DL: Državljanska lista je del svojega programa namenila izključno predlogom ukrepov na področju infrastrukture in energetike. Menimo, da je potrebno izkoristiti naravne danosti Slovenije, kar pomeni uporabo biomase za proizvodnjo toplotne in električne energije, gradnjo mikro in malih HE in investicije v vetrne elektrarne. Vsekakor pa mora biti načrtovanje posegov v prostor in naravo sorazmeren ter učinkovit in najpomembnejše, mora prinesti dobrobit, tako v smislu pridobitve novih delovnih mest, kot v smislu ohranjanja narave in preprečevanja morebitne škode. Predvsem jaz osebno zavzemam za alternativne vire energije, ki bodo zagotavljali energetsko neodvisnost Slovenije, brez trajnostnih posegov v okolje. Če poenostavim, menim da zajezitev Mure ni primerna, je predraga in se da nadomestiti z drugimi alternativnimi viri energije, ki jih je v tem trenutku na razpolago več kot dovolj, z razvojem tehnologije pa jih bo še več. Zakonodaja je na tem področju neučinkovita, saj ne zagotavlja zaščite prostora za državno strateško infrastrukturo, poleg tega pa se nenehno spreminja, kar povzroča veliko zmedo. Menim, da bi bila prvotno potrebna sprememba omenjene zakonodaje, ki bi med drugimi uredila tudi postopek vlaganja oziroma konstituiranja projektov. Strokovne razlage so pri takšnih projektih vsekakor zelo pomembne, zato so mnenja strokovnjakov tu nujna.
Laura Žigert - N.Si: Menim, da je potrebno ohraniti deželo ob reki Muri neokrnjeno, zaščititi ogrožene živalske in rastlinske vrste ter urediti poti ob reki za pohodnike in kolesarje, da si ogledajo lepote pokrajine.
2. Kaj bi ocenili kot vaš največji dosežek v življenju na osebni in poslovni ravni?
Franc Jurša - DeSUS: Ne bi želel izpostavljati nobenega določenega dosežka v mojem življenju, saj je več takšnih, ki so mi zelo pri srcu in sem nanje še posebej ponosen. Na osebni ravni pa je zagotovo moj največji dosežek moja družina.
Ervin Kosi - ZaAB: Dosežkov v življenju imam veliko. Težko bi rekel kateri je največji, ker so zame vsi veliki. So pa za mene veliki dosežki moja družina, čudovita sinova, veliko dobrih prijateljev in dejstvo, da vedno stojim za izrečenimi besedami.
Poslovni uspeh je predvsem uspešno obvladovanje vseh delovnih nalog, ki so mi bile zaupane. Opravljal sem naloge od najnižjega uradnika, do vodstvenega in vodilnega delovnega mesta. Celotni študij sem opravil ob delu. Naučil sem se kako moraš usklajevati obveznosti do službe in družine ter prijateljev ter se ob tem vedno nečemu odreči. Trenutno opravljam delo podsekretarja na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, kjer si uspešno štejem to, da lahko zelo aktivno pomagam slovenskemu podeželju.
Ljudje, ki me poznajo in z mano delajo, vedo, da sem skromen, odločen ter pošten in s tem bom tudi nadaljeval svoje poslanstvo.
Darja Kosič Auer - ZL: Moj največji dosežek v osebnem in poslovnem življenju je gotovo ta, da znam premagati osebne koristi in jih podrediti koristi drugih. Spoznanje, da je smisel življenja nenehno izboljševanje samega sebe in največja sreča v tem, da imaš čisto vest.
Petra Mlinarič Jager - SDS: - kot svoj osebni desežek lahko povem, da imam urejeno družino, z možem imava dve čudoviti hčeri. Uredila sva jima lep dom v centru Ljutomera in jima nudiva dostojno otroštvo, predvsem veliko potujemo in s tem jima omogočava prikazati vsesplošno širino. Ponosna sem tudi na svojo izobraževalno pot, od poklicne frizerske šole sem prišla do trenutka, ko moram končati le še magistrsko študijo poslovnih ved. Imam več kot 12 let delovnih izkušenj iz gospodarstva in sem zaslužna za nekaj velikih kooperativnih pogodb iz časa, ko sem delala v gradbeništvu. Trenutno sem samostojna podjetnica in ravno tako pripravljam projekt dodatne dejavnosti.
Branko Smodiš - SD: Največji dosežek je gotovo družina. Vse kar sem dosegel izhaja ravno iz družine. Ko se oglasim v zvezi s kakšno zadevo, sem pogosto v komentarjih pod prispevki deležen posmehovanja v smislu »kaj se ta kelnar oglaša«. Res je Branko Smodiš bil »kelnar« in na to sem ponosen. Za razliko od mnogih nisem dobil delovnega mesta in kariere položene v naročje. Po stopnicah sem hodil tako, da nisem nobene preskočil. Skozi delo sem se učil in tudi dodatno izobraževal ter postopoma zasedel vedno bolj odgovorna delovna mesta na področja gostinstva in turizma in to štejem za največji uspeh. Tako lahko danes vsakemu pogledam v oči. Tudi ko sem lansko leto popolnoma nepričakovano postal poslanec, sem ostal zvest sebi in svojemu načinu razmišljanja, ki marsikomu ni všeč.
Nikolina Travner - DL: Kot svoj velik dosežek štejem prav kandidaturo za poslanko v državni zbor, saj mi to predstavlja velik izziv in priložnost, da pokažem, da smo mladi v politiki eden izmed ključnih členov, saj je naša perspektiva drugačna. Glede na to, da sem ena izmed najmlajših kandidatk, so moji dosežki majhni, a vendar velikega pomena. Sama sem poleg rednega izpolnjevanja svojih študijskih obveznosti zelo aktivna tudi na drugih področjih, med njimi pa bi rada izpostavila vodenja kluba dobrodelnega kluba (Rotaract Club Žalec). Prav to je izostrilo moj socialni čut in mi dalo pogum, da se vključim v soustvarjanje boljše politike in države.
Laura Žigert - N.Si: Glede na to, da sem še študentka, mi je bil največji osebni dosežek naziv zlate maturantke na maturi. Na poslovni ravni zaenkrat nimam dosežkov, a verjamem, da bodo po študiju tudi ti prisotni.
3. Kakšno je vaše osebno mnenje glede istospolnih porok? Se vam zdi to sprejemljivo? Glede na to, v katero stran gre svet, bo slej ko prej to moralo postati splošno sprejemljivo. Bi pri nas podprli zakon, ki bi omogočal istospolne poroke? In zakaj da oz. ne?
Franc Jurša - DeSUS: Zakonodaja v Sloveniji se je na omenjenem področju pričela spreminjati in izboljševati ter tako prilagajati spremembam v družbi. Strinjam se, da bodo glede na razvoj družbe, istospolne poroke morale slej ko prej postati splošno sprejemljive.
Ervin Kosi - ZaAB: Glede na to, da smo v referendumski kampanji podpirali Družinski zakonik je za nas definicija družine jasna; družina je življenjska skupnost otroka z enim ali obema staršema ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima tudi določene obveznosti in pravice. Ta definicija je bolj vključujoča - v njej so zajete tudi enostarševske ali t.i. reorganizirane družine.
Izjava Alenke Bratušek ob podpisu zaveze o spoštovanju človekovih pravic istospolno usmerjenih: »Enakopravnost je dobra za vse in nikomur nič ne vzame,« je dejala Alenka Bratušek ob podpisu Izjave o zavezanosti k spoštovanju človekovih pravic lezbijk, gejev, biseksualnih in trans oseb.
“V Sloveniji živijo posamezniki, ki nimajo enakih pravic kot ostali. Ker se mi to ne zdi prav, danes podpisujem zavezo k spoštovanju človekovih pravic istospolno usmerjenih,” je v lokalu Kolaž v stari Ljubljani dejala predsednica Zavezništva AB. Prepričana je, da je prihodnost lahko le enakopravna in da enakopravnost nikomur nič ne vzame.
Zame je sprejemljivo le to, da se ljudem prepusti svobodno odločanje in izbiranje. Tudi na področju istospolnih porok sem enakega mnenja. Zakon, ki bi to omejeval, bi bil v nasprotju s človekovimi pravicami, ki jih imamo zapisane v ustavi. Podprli bi zakon, ki bi omogočal istospolne poroke
Darja Kosič Auer - ZL: Zakon bi podprla zato, ker je takšna podpora izraz nediskriminacije drugačnih in zagotavljanje temeljnih ustavnih in človekovih pravic. Moje stališče in moj etični odnos do drugih je zgrajen na prepričanju, da nimam pravice posegati v osebne in intimne stvari drugih.
Petra Mlinarič Jager - SDS: - istospolne poroke DA (kot svobodna izbira posameznika, kar je po naši zakonodaji že sedaj možno), vendar NE pri izenačitvi s pravicami dvospolnih zvez (predvsem pri rojstvu otrok, vzgoji- večina stroke meni, da sta za normalni otrokov razvoj potrebna mama in oče,…)
Branko Smodiš - SD: To je vprašanje, ki deli politiko in ljudi. Homoseksualnost je dejstvo. Menim, da bi istospolni pari morali imeti možnost, da se poročijo. Konec koncev gre za odločitev s kom bo oseba živela, delila dobro in slabo in ne vidim razloga zakaj bi »večina« neki »manjšini« odrejala, kako naj živi in ali se sme poročati ali ne. Mogoče primerjava ni posrečena, vendar pred leti po svetu ni bilo samoumnevno, da bi imele ženske enake pravice kot moški in da bi bili temnopolti ljudje obravnavani enakopravno. Ponekod to še danes ni realnost. S primerjavo želim zgolj izpostaviti, da je družba nekaj, kar jo je v začetku zelo polariziralo, z leti vseeno sprejela. Želim si le, da bi o tej temi razpravljali civilizirano in na nekem ustreznem nivoju ter da ne bi bili priča izrazom nestrpnosti zoper homoseksualce. Menim, da bodo predvsem mladi s svojo strpnostjo in odprtostjo poskrbeli, da bodo istospolni pari v doglednem času res deležni popolnoma enakih pravic.
Nikolina Travner - DL: Osebno menim, da istospolne poroke v moderni družbi ne bi smele predstavljati nikakršnega problema in da tudi v Sloveniji to ni več tabu, na kar kaže tudi število registriranih istospolnih partnerskih skupnosti. Sama bi tak zakon podprla, saj menim, da to predstavlja svobodo posameznika in eno izmed temeljnih človekovih pravic, ki bi morala biti spoštovana brez pomisleka.
Laura Žigert - N.Si: Moje osebno mnenje glede samih porok je, da se mi ne zdijo sprejemljive, prav tako se mi zdi sporno, da bi istospolni pari imeli otroke. Ker kot vemo, sta za spočetje otroka potrebni moška in ženska celica. Kako bi taki pari pojasnili otroku, kako je nastal? Bi mu rekli kar, da je pač iz epruvete narejen?
4. Kako konkretno bi si prizadevali v Parlamentu, da bi naši kraji bili čim bolj enakovredno obravnavani v državi? Vemo, da je naša regija najmanj razvita in ima najvišjo stopnjo brezposelnosti. Kakšni bi bili vaši predlogi, da bi se naša regija otresla tega položaja? Je to na kratki rok sploh možno, recimo v enem mandatu narediti kaj konkretnega v tej smeri?
Franc Jurša - DeSUS: Za pomoč pomurski regiji je bil sprejet pomurski zakon, kateri je prinesel določene pozitivne rešitve za regijo, hkrati pa so se pokazala področja, katerih zakon ni naslavljal oziroma katere rešitve so bile ustrezne in katere ne. Mislim, da je to dobra osnova, na kateri lahko začnemo graditi.
Kot poslanec sem se v prejšnjih mandatih zelo zavzemal za dokončanje projekta elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge Pragersko – Hodoš; gre namreč za projekt vreden več kot 360 milijonov evrov, njegova realizacija pa bo zagotovila večjo varnost ljudi, ki živijo ob tej progi.
Zelo sem se zavzemal tudi za projekt oskrbe s pitno vodo Pomurja (pomurski vodovod) – le-ta je izjemnega pomena tudi za pomursko gospodarstvo, zato sem ves čas pozival k pospešitvi postopkov in realizaciji projekta v zakonsko določenem roku.
Bojim se, da je v enem mandatu težko sprejeti in uveljaviti ukrepe ter hkrati že pričakovati njihove pozitivne posledice. Pomurje namreč potrebuje predvsem dolgotrajne rešitve, ki bodo zagotavljale stabilen razvoj regije.
Ervin Kosi - ZaAB: Vprašanje je zelo direktno usmerjeno. Odgovor pa je dokaj enostaven. Naša regija je resnično manj razvita in ima najvišjo stopnjo brezposelnosti. To še ne pomeni, da smo resnično tako »slabo« razviti. Seveda pa je potrebno vložiti veliko dela in truda v to, da se to spremeni. Samo s konkretnimi ukrepi in sprejemanjem le-teh, pa se ta negativni trend lahko izboljša.
V Zavezništvu se vsekakor zavzemamo za skladen razvoj vseh slovenskih regij. Potrebno se bo usmeriti tudi v boljše črpanje kohezijskih sredstev, reformo lokalne samouprave ter težiti k večjemu povezovanju občin. Slovenija bo na podlagi EU metodologije v prihodnje razdeljena na Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo. Zahodna kohezijska regija bo upravičena do 855 milijonov evrov, Vzhodna pa do 1,27 milijarde evrov sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS). Sredstva Kohezijskega sklada (KS) se ne bodo delila med regijama, celotni Sloveniji bo za področje izgradnje okoljske in prometne infrastrukture ter področje trajnostne rabe energije na voljo 1,055 milijarde evrov.
Konkretno bi si prizadeval, da se gospodarstvo v naši regiji otrese negativnega prizvoka in s tem tudi izboljša njeno delovanje. Vzpodbujanje malih podjetnikov je rešitev, ki se na dolgi rok izjemno obrestuje. Samo za primer lahko vzamemo delavke Mure, ki so izjemno strokovno podkovane in trenutno v izgubljenem položaju. Zakaj se nebi oblikovale manjše podjetniške skupine, ki bi nadaljevale zelo kvalitetno delo nekdanjega paradnega konja Prekmurja? Prav tako je na področju turizma pri nas še veliko neizkoriščenega. Nedolgo nazaj sem prebral članek, da bi si naša regija morala prizadevati, da postanemo Slovenska Toskana. Zakaj pa ne? Imamo vse možnosti za to, potrebno je samo ustrezno stimulirati ljudi, jih povezati in ustvariti okolje, na katerega bi bili ponosni. Prav tako je tržna niša dopolnilna dejavnost na kmetiji. Sprašujem se zakaj kmetije, ki imajo idealne pogoje, ne tržijo svojih pridelkov, za začetek v lokalnem območju in kasneje širše? Prav tako bi s tem pridobili večjo samozaposlenost na kmetiji in posledično zmanjšali brezposelnost. Združiti kmetijske izdelke in npr. vinogradništvo na kmetiji, bi bila priložnost, ki mora uspeti.
Seveda je za to potrebna predvsem volja in tudi čas. En mandat je lahko dovolj, da se ustvari primerno okolje za vzpostavitev pogojev, kasneje pa se ti pogoji uresničijo v praksi. Naredil bom vse, da izpolnim pričakovanja glede razvoja naše regije, ker tudi sam to želim in nisem človek, ki bi gledal in delal samo za lastni interes.
Darja Kosič Auer - ZL: To bi bila ena izmed prioritetnih nalog. Prepričana sem, da je dovolj možnosti za reševanje naštetih problemov naše regije. Veliko možnosti imamo v samozaposlovanju, v pridelavi zelenjave in hrane, saj je v regiji še veliko neobdelane rodovitne zemlje.. Zaenkrat je pridelamo absolutno premalo in tudi cene so previsoke. Država bi morala spodbujati in ljudem dajati ugodne premostitvene kredite, tudi z odlogom odplačevanja. Prizadevala bi si tudi za pridobitev več programov za aktivno družbeno vključenost tistih, ki še nimajo zaposlitve, na državnem nivoju bi morali zagotavljati pripravništvo za vse, ki zaključijo šolanje. Tudi zaposlovanje invalidov je v naši regiji nizko in to nam gotovo ni v čast. Prav gotovo pa bo treba pripeljati v Pomurje tudi takšne programe, ki bodo pritegnili in zadržali tudi visoko izobražene ljudi.
Naši ljudje so izjemno delovni in tudi inovativni, prepričana sem, da bi z ustreznimi spodbudami, pomočjo in sodelovanjem v kratkem času uspeli občutno znižati brezposelnost. Seveda pa je treba dovolj hitro urediti zakonodajo in predvsem zmanjšati administrativne ovire. Ljudje si zaslužimo, da se nas spoštuje, država je dolžna ustvariti takšne razmere, da bo ljudem vrnjeno zaupanje, da se bodo počutili varne in upoštevane. Le tako bodo lahko uresničili vse svoje potenciale.
Petra Mlinarič Jager - SDS: - s sprejetjem POKRAJIN-ske zakonodaje in prenos določenih funkcij države na pokrajinsko raven je možno doseči konkretne ukrepe tudi v enem, ampak poudarjam celotnem mandatu, če je strategija določena in jasno usmerjena
Branko Smodiš - SD: V enem mandatu se lahko postavijo neki temelji za dolgoročno izboljšanje stanja. Po mojem bi bilo neodgovorno dajati obljube, ki jih realno ni mogoče izpolniti. Menim, da Slovenija po teh volitvah predvsem rabi neko smer in pa vlado, ki bo zdržala ves mandat, pa naj bo vlada leva, desna ali levo-desna. Kar se tiče brezposelnosti bo potrebno vložiti napore v reformo izobraževalnega sistema, ki mora postati bolj kompatibilen s potrebami na trgu dela. Prav tako bo potrebno povečati sredstva v raziskave in razvoj in ta način poskrbeti, da slovensko znanje ostane doma. Kar se tiče naše regije, je potrebno uporabiti več kmečke pameti. Če ugotavljamo, da priložnost regije leži v turizmu, inovativni kmetijski pridelavi in obnovljivih virih energije, je pač potrebno storiti vse, da našo pozornost usmerimo v ta področja. Seveda pri tem ne smemo zanemariti tudi razvoj malih in srednjih podjetij. Mene ni strah, da Slovenci in Prleki ne bi imeli idej in znanja temveč zgolj država mora ustvariti okolje, da lahko prebivalci v največji meri uveljavijo svoj potencial. Že v času šolanja je treba mlade spodbujati k inovativnemu razmišljanju in razvijanju lastnih poslovnih idej ter hkrati ustvariti okolje, ki osebe ne bo oviralo pri razvoju idej. Žal je v Sloveniji ravno država največji problem in tudi sam sem imel v Državnem zboru izjemne težave, da sem nekomu, ki nima stika z realnostjo pojasnil težave na področju turizma, ki jih na podlagi dolgoletnih izkušenj zelo dobro poznam. Dejstvo pa je, da bomo morali tudi ljudje v večji meri vzeti stvari v svoje roke in nekako bolj agresivno izkoriščati svoj potencial.
Nikolina Travner - DL: Politika Državljanske liste temelji prav na prestrukturiranju gospodarstva, njegov razvoj in ustvarjanje novih delovnih mest. Na prvem mestu je potrebna seveda okrepitev obstoječih družb in spodbuda za ustvarjanje novih, saj vemo, da je v tej regiji sposobnost napredka velika ter da ima ogromno dodano vrednost. Menim, da tukaj lahko veliko vlogo odigrajo neposredne tuje investicije, s katerimi bi se ustvarila nova delovna mesta in internacionalizacija gospodarstva. Nenazadnje pa naj omenim seveda še turizem, saj je regija zelo atraktivna in ima veliko možnosti za ureditev le te v turistično celoto.
Laura Žigert - N.Si: Potrebno je urediti birokracijo, ki bi tujim vlagateljem čim prej omogočila, da razvijajo podjetja pri nas, saj to pomeni, da bi zaposlovala naše ljudi in bi se zmanjšala brezposelnost. Hkrati pa se bom zavzemala, da bo tudi v našem delu države možnost brezplačnega visokošolskega študija za poklice, ki so zaposljivi.
5. Kako bo z dvojno obdačitvijo za ljudi ki delajo v Avstriji.(plačilo razlike)?
(pozdravljeni blaž tukaj...v prekmurju je ogromno ljudi ki zarad pogojev dela odhajajo zarad boljšega življenja delat v avstrijo in ker majo tukaj v slo izrecno v prekmurju družino se vozijo dnevno domov in so z tem dvojno obdavčeni,kako se boste zoperstavili proti tem dvojnim obdavčevanjem teh ljudi,in kako boste se zavzemali za delovna mesta ki jih v prekmurje kronično primanjkuje...pa še zadnje vprašanje kako se boste borili proti temu da bo vas ali zaselek enako obravnan v državi kot večje ali manjše mesto...lp blaž)
Franc Jurša - DeSUS: Da gre v omenjenem primeru za dvojno obdavčitev, je splošno razširjeno prepričanje, ki pa ni pravilno. Glede na to, da celotni dohodek zaposlenih v Avstriji ni obdavčen tako v Avstriji kot v Sloveniji, ne moremo govoriti o dvojni obdavčitvi, ampak gre za morebitno doplačilo davka - dohodnine, in sicer razlike med dohodnino, ki bi jo morala taka oseba glede na višino dohodka plačati v Sloveniji ter med dohodnino, ki jo je tej osebi odmeril avstrijski davčni organ. Glede na to, da so dohodki v Avstriji bistveno višji od slovenskih, glede na to, da so v Avstriji določene bistveno nižje davčne stopnje (do 10.000 € namreč ni obdavčeno), ter glede na to, da je v Avstriji bistveno višja splošna davčna olajšava, je posledično potrebno to razliko seveda doplačati. Tako velja na podlagi mednarodnega davčnega prava, na podlagi sklenjenih mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčenja, za rezidente Republike Slovenije, ki delajo v Italiji, na Hrvaškem, v Franciji, Švici, v Španiji in v ostalih državah.
Da v primerih, ko slovenski rezidenti delajo v tujini, ne bi prihajalo do dvojne obdavčitve teh dohodkov, je poskrbljeno v pravilih mednarodnega prava in tudi v nacionalnih zakonodajah z ustreznimi davčnimi instrumenti, ki to preprečujejo. Slovenska davčnopravna določila to, dvojno obdavčitev, jasno in nedvoumno preprečujejo.
Menim, da rešitev ni v t.i. davčni olajšavi slovenskih državljanov, ki odhajajo na delo v Avstrijo, ampak je potrebno zagotoviti delovna mesta doma, v Pomurju.
Ervin Kosi - ZaAB: Državni zbor je na predlog vlade lansko leto sprejel novelo zakona o dohodnini, s katero se je črtala določba, ki ureja olajšavo za čezmejne delovne migrante. Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-147/12-18 iz maja 2013, ki je ugotovilo, da je peti odstavek 113. člena Zakona o dohodnini v neskladju z Ustavo RS, je bila odpravlja posebna osebna olajšava za dohodke rezidentov čezmejnih delovnih migrantov. Ta sprememba je stopila v veljavo 1.1.2014. Ker posebna davčna olajšava ne velja več, bodo ti vnovič dvojno obdavčeni, s čimer pa se njihov položaj občutno poslabšuje.
Ukinitev olajšave bo tako najbolj prizadela delavce z nižjimi osebnimi dohodki, saj bodo njihova doplačila dohodnine po novem višja. V Zavezništvu AB se zavedamo, da je bila posebna osebna olajšava za dohodke čezmejnih delovnih migrantov uvedena z namenom zmanjšanja davčne obremenitve oz. doplačil dohodnine od dohodkov iz delovnega razmerja, ki jih ti delavci prejemajo pri tujih delodajalcih. Opozarjamo pa, da je vlada morala izvršiti odločbo Ustavnega sodišča.
Ne glede na slednje pa velja opozoriti, da je Ministrstvo za finance aprila letos pristopilo k reševanju problematike skupaj s predstavniki civilne iniciative, ki so jo oblikovali delovni migranti. Vendar do nadaljnjih usklajevanj zaradi odstopa vlade ni prišlo. Zato se zavezništvo AB zavezuje, da bo, v kolikor bo postalo član nove vladajoče koalicije, ministrstvo za finance nadaljevalo pogovore s predstavniki civilne iniciative, in pričakuje, da bo ministrstvo skušalo najti rešitev, ki ustavno ne bi bila sporna in ki bi bila primerljiva z drugimi državami članicami EU.
Darja Kosič Auer - ZL: Za ta problem sem že slišala. Strinjam se, da bo tu treba najti rešitve, ki bodo pravične za zaposlene v tujini, dvojna obdavčitev to gotovo ni.
Razlike med mestom in zaselki? Moje osebno prepričanje je, da imamo tisti, ki živimo na podeželju veliko lepše in zdrave pogoje za življenje, o konkretnih razlikah, ki jih vidimo kot slabši položaj, pa se je seveda treba pošteno pogovarjati.
Petra Mlinarič Jager - SDS: -odpravljena bo čezmerna obdavčitev za vse dnevne migrante, ki delajo v Avstriji in drugod v tujini
- tudi ti ljudje, ki delajo v tujini imajo pri nas stalno prebivališče, imajo tudi družine, ki »koristijo« tako šolski sistem, zdravstveni sistem, socialni sistem in sistem komunale in prometa; torej vseh tistih sistemov, ki se črpajo-financirajo iz javnih sredstev. Logično je, da je zato potrebno v ta javni sistem tudi nekaj prispevati. Je pa stvar argumentacije v kolikšni višini !?
Branko Smodiš - SD: Rešitev v smislu posebne olajšave za delovne migrante je bila uvedena leta 2010 pod SD-jevo vlado. Žal je prišlo v začetku letošnjega leta do spremembe, ki je razburila delavce migrante. V zvezi s položajem rezidentov Republike Slovenije, ki delajo v drugih državah, smo Socialni demokrati tekom sprejema novele Zakona o dohodnini konec lanskega leta izrazili vrsto pomislekov. Smo zagovorniki posebne davčne olajšave, s katero bi se poskušal uravnotežiti dohodninski položaj delavcev migrantov ter posebnega bilateralnega sporazuma med Avstrijo in Slovenijo. Žal v vladi, ki se poslavlja, na tem področju nismo bili dovolj glasni in smo prehitro zanemarili vse tisto dobro, kar smo na tem področju storili leta 2010. To nam bo po mojem prepričanju vzelo marsikateri glas na volitvah in ljudem tega ne smemo zameriti, ker smo si krivi sami. Bi pa vse volivke in volivce opozoril kaj se je na tem področju dogajalo vse od leta 2004 in naj prelahko ne verjamejo vsem tistim, ki so jih danes polna usta obljub, sami pa v času, ko so imeli v rokah škarje in platno niso storili nič ali zelo malo.
Nikolina Travner - DL: Dvojna obdavčitev predstavlja pereč problem, ki ga je treba prioritetno rešiti. Državljanska lista se zavzema za položaj vsakega posameznika, ki zaradi neučinkovitosti države ne sme pristati v neprivilegiranem položaju.
Laura Žigert - N.Si: Če že naša država ne nudi možnosti zaposlitve, se mi ne zdi nič spornega, če si ljudje poiščejo boljšo možnost v tuji državi. Dvojno obdavčevanje pa se mi ne zdi primerno, ker zasluženo v tuji državi tako ali tako v veliki večini zapravijo pri nas. Sem absolutno proti temu in se bom borila, da se to ukine.
Osebna vprašanja
1. Vaše geslo je "Vrnimo ljudem dostojanstvo". Od leta 2000 naprej ste koalicijski partner v vladah RS, ali to pomeni, da ste tudi vi oziroma vaša stranka ljudem dostojanstvo vzeli oziroma sprotno jemali?
Franc Jurša - DeSUS: V stranki DeSUS menimo, da je gospodarska kriza tista, ki je ljudem odvzela dostojanstvo. V vladah RS smo bili do zdaj vedno med najmanjšimi koalicijskimi partnericami, zaradi česar je bil naš vpliv na sprejemanje odločitev izjemno majhen.
2. Na posnetku seje Občinskega sveta sem poslušal vaše poročanje, govora je bilo o tem, da ste na OŠ Ivana Cankarja poslovali z izgubo. Zanima me, ali boste kot poslanka zagovarjali poslovanje z zgubo v javnih zavodih?
Nekaj dni nazaj ste v ljutomerskemu hotelu imeli predstavitev vaše stranke, zanima me ali je res, da ste zaposlene na šoli med delovnim časom pozivali, naj se shoda udeležijo?
Ali je res, da ste izpisali naročilnico hotelu, in s tem delno pokrili stroške pogostitve?
Ali je res, da so vaši zaposleni celo gostom stregli?
Ali je res, da je v času vašega ravnateljevanja OŠ Ivana Cankarja kupovala slike pri vašem izvenzakonskem partnerju?
Zanima me še ali boste kot poslanka še naprej podpirala javno šolstvo?
Državljan, občan, Lotmeržanar, v vednost ostalim medijem v RS
Darja Kosič Auer - ZL: Spoštovani, verjetno vam je znano, da smo vse šole s strani ministrstva dobile navodilo, ki smo ga morali spoštovati in sicer, da smo sredstva za pokrivanje plačnih nesorazmerij, (ki smo jih sicer izplačali februarja letos in takrat tudi dobili denar od ministrstva), morali knjižiti kot izdatek v letu 2013. S tem smo imeli 'na papirju' prikazano izgubo. Sicer v šoli poslujemo skrajno racionalno, vendar ne na račun kakovosti ponudbe programov in dejavnosti za učence. Imamo pozitiven poslovni rezultat, na kar smo v teh kriznih časih še posebej ponosni.
Glede varčevalnih ukrepov, ki so šolstvo znotraj javnega sektorja najbolj obremenili, saj mu je bilo vzeto občutno več denarja kot drugim sektorjem, smo tako zaposleni kot ravnatelji, ki tu nosimo še posebno breme, globoko razočarani. Zavedamo se in jasno smo že in še bomo sporočali ministrstvu in javnosti, da javno šolstvo nadaljnjega varčevanja ne bo več preneslo. To je bila tudi tema okrogle mize, ki sem jo organizirala v Ljutomeru. Nanjo se je odzval g. Branimir Štrukelj, glavni tajnik sindikata vzgoje in izobraževanja, ki se, kot vam je znano, zavzema za ohranitev standarda javne šole in s tem tudi kvalitete dela in izobrazbe, ki jo pridobijo vsi naši otroci, ne glede na materialni položaj družine, iz katere izhajajo. Zame sploh ni vprašanje ali ohraniti javno šolstvo ali ne. Sedaj smo v situaciji, da se bo treba postaviti odločno proti nadaljnjemu ogrožanju javnega šolstva. Prav zato, ker sem imela možnost kot odgovorna delavka v šoli spremljati politiko zadnjih 15 let, ki razmere v šolstvu nenehno poslabšuje, sem se odločila, da poskušam tudi preko političnega angažiranja prispevati 'k boju za ohranitev javnega šolstva' in s tem dostopa do dobre izobrazbe vsem otrokom.
Žal mi je, da je moja informacija učiteljem, ki sem jo najprej podala izven prostora šole, nato pa sem jo potrdila še na strokovnem sestanku učiteljev, postala sporna. Ker gre za temo, ki se izrecno tiče zaposlenih v šolstvu, sem o tem obvestila tudi ravnatelje vseh šol pomurske regije, pa tudi sindikalni zaupnici. Izrecno sem vsem tudi sporočila, da je srečanje z g. B.Š. organizirano v okviru predvolilne kampanje. Učitelji so se udeležili razgovora predvsem zato, ker cenijo delo glavnega tajnika in ker jih ohranitev javnega šolstva tudi osebno, ne samo poklicno prizadeva. Politika je tista, ki odloča o vseh bistvenih stvareh, ki zadevajo vse nas, ne vem, zakaj bi morali to prikrivati – ali je obveščanje o političnem delovanju kaj nezakonitega?
Naročilnico bo poslala stranka, vse stroške kampanje preko osebnih donacij stranki krijemo kandidati sami. Nihče ni pomagal ali karkoli počel zato, ker bi mu bilo naročeno z moje strani kot nadrejene osebe, udeleženci so bili tam prostovoljno.
Kar se tiče slike: morda mislite sliko g. akad. slikarja V.P.? Edina slika, ki jo imamo na šoli, je darilo občine, ki smo jo dobili na svečani otvoritvi prenovljene šolske zgradbe decembra 2003. Šola ne more kupovati slik, saj nima za te namene nobenih sredstev.
Javno šolstvo nameravam z vsem svojim znanjem in močmi podpirati ne glede na to, v kateri vlogi in na katerem mestu. Predvsem pa želim, da s skupnimi močmi – tako zaposleni, starši in politično odgovorni zagotavljamo pogoje za ugledno javno šolstvo, ki bo odlično opravljalo svoje poslanstvo.
