Jan je ša v rest

Ovi den sen klamoterja po Loblani. Pret lepo vejko kučo sen vida eno sto lidi, ki so se drli Jan ša!  Jan ša!.

Stopja sen k enin, ki so se najbole drli, pa nekše flaše so meli, venda zato, ka si malo pofrišajo pape, gda grotajo sühe ot zazijovaja. Pitan enega, keri Jan je ša, no kon? Malo me je pošrek pogledna, te pa je vida, ka mon pot übercugon napisano »jas sen prlek«. Poveda mi je ka je ne nihče nikan ša, pač pa je Janša ša v rest, uni pa ga čejo vün spraviti. Pitan, zake se derejo pret toto kučo, što je tü duma. Povedali so, ka so f toti kuči duma krivosodniki, ki so Jan šo natirali v rest, pa ka so jih nahujstili komunisti. Malo sen dünka, te pa sen reka, ka sen  čüja, ka je toti Jan ša tüdi bija komunist. Eden se je skoron obetla meta, gda mi je dopovedova, ka je Jan ša bija komunist, ka se je spokorija, pa ka mu je cilo škof da odvezo zato ka je ba komunist. Te mi nekak ne šlo fküp, kak to ka so Jan šo komunisti fteknoli v rest, či pa je škof Jan ši, ki je ba komunist, da odvezo. Te jo venda da, tüdi drügin komuniston. Malo so me grdo glejali, no povedali, ka se neso fsi komunisti spokorili, pač pa samo tisti, ki vejo, ka petinštirdesetega Nemcof is Slovenije neso natirali partizani, pač pa domobranci, ki jih je škof požegna na rojstni den nemškega firera.

Te pa so mi povedali, ka je zaj heca kunec. Či sen za našo osmosvojitev, ki nan jo je zrihta nihče drügi kak Jan ša, lehko to dokožen, tak ka se deren Jan ša, vzdigovlen desno roko, no kožen s dvema prstoma črko  »V«. To naj bi bila nekša viktorija, ki jo je gvina Jan ša, pa smo zato fraj. Reka sen, ka sen se narodja tak, ka sen drügi no tretji prst meja zraščeni. To so mi z nožon razrezali, gda sen ša f šolo, gi nesen moga pisati. Nemren pa zaj narediti črko V. Skočili so v lüft, pa se začeli štimati, ka me hitro nafčijo narediti črko »V«, zdignoti desno taco, pa se dreti Jan ša. Moga sen se dreti, prisebi pa sen si misla, jan ša fkraj ot totih, či bon po kaj narobe zina, lehko še kaj fašen. Nama so preštimali, kaj čen. Nikan neš ša, zaj boš lepo znami ša pret eno vekšo kučo, ge do se gnes zebrali naši poslanci, priša pa de tüdi naš voditel Jan ša. Odmah se mi je posvetilo. F šoli is nemščine nesen meja najbojših redof, tejko pa ven, ka vodja pomeni firer, zato ki so ma za mojega dedeka pravili, ka je na železnici bija mašin firer. Nemci pa so meli nekšega firera, ki je gli tak šteja, ka vdigovlejo taco no se neke derejo. Se mi vidi, ka so to delali domobranci. Zaj sen bor zna zake gre!

Hempasti kak sen, sen pita. Kak de priša, či se derete, ka je Jan ša v rest, vi pa ga čete vün spraviti.  Rdeči f ksiht so mi dopovedovali, ka je ne Jan ša, pač pa je Janša v resti. Pa sen blekna, kak pa de te priša pret toto kučo, či je v resti. Poveda sen jin, ka je mojemi strici, ki je neke šmugla, pa ne zna povedati ot ge mu penezi, gda je bija v resti, hmrla jegova stora,. Kumaj so ga vün spüstili, pa dvo žandora sta celi cajt bila kraj jega, tüdi gda je bila meša za pokojnico. Prpelali, pa so ga z nekšin okovinin afton.

Začeli so so stiskovati pesnice. Kak si vüpaš glihati tvojega lopovskega strica, no našega Jan šo, gi je bija dvakrat šef vlade no minster. Si že gda čüja, ka po sveti vlada, al ministri krodnejo no šmuglajo. Če že, jih odmah zamejajo. Zapuni si uni, ekstra pa naš firer, tega ne delajo. Veš zake mo kovoč klešča, zato, ka son ne prijemle vročega. Tak, ti je tüdi z ministri, vlodami, direktori pa tak dale. Neso uni krivi zavolo klešč.

Doklič smo se mi pret vejko lepo kučo degmali, popevali, eni so neke gučali, no se drli Jan ša, Jan ša. Rekli so mi, ka so f kuči tüdi drügi, či ne fsi naši fireri. No toti, ki smo ga čokali pret kučoj, se je pripela z lepin afton no vejkin šoferon, pa še eden bole močen je bija kcoj. Eden mi je reka, ka so to jegovi, namesto žandorof. Vsi okoli mene so se začeli dreti s zdigjenimi tacami: ŽIVELI NAŠI, SVOBODA JAN ŠA, DOJ KUČANISTI, DOJ KRIVO SODNIKI.  Nigi ne bilo nikših žandorof, zato je venda Jan  ne ša is resta, pač pa ot domi. Malo nas je pogledna, te pa je Jan ša f veko kučo, ge so ga drügi fireri priznali za našega firera, gi smo se drli pret kučo. Rekli so mi, ka je to demokracija.

Gda je naš firer priša is kuče, je na nekšo tronpeto poveda, ka smo samo mi tisti, s kerimi de un, pa niše drügi, rešja Slovenijo. Ka naj se še naprej povsodik no gdašte deremo, zato ka de un priša iz resta f kerega je ša po svoji voli, zato, ka de narod zna što zajega nosi kriš.

Pomalen sen se potegna vün is fsega. Zavleka sen se miren kot, ka bi malo štindera o ten kaj sen čüja no vida. Kak god obročan, nemren razmiti, kak to, ka je firer ne bija v resti, či pa je ša v rest, pa vsi so se drli, ka ga treba rešiti is resta. Un pa je tečas bija v kuči s drügimi fireri.

Dale ne razmin, kak provijo, ka ga je dola v rest nepravna držova no krivosodni sodniki, ot

kerih  zaj čejo, ka ga spistijo. Či, do ga spüstili is resta te nedo več krivosodni, držova pa de grotala pravna. Zaj te več ne ven, gda sodniki praf delajo? Te, gda nekoga denejo v rest, al te gda ga spistijo vün, či un tan neče biti.

Neven, či mon praf. Tak mi je prišlo, ka bi bilo najbojše, či bi fsi fireri bili v resti, mi pa bi se bres jih lepo meli. Eh, ven, ka se tega nemo fčakali. Fsi fireri nemrejo biti v resti, zato  je tan premalo placa.

Ve bi jas bija za to ka naberemo peneze za nove reste, ven pa, ka bi fireri notri spravili nos, ne pa mi jih.

To me je nafčila zgodovina. Največ firerof je prišlo is resta, vojske, al obojega.

Cezar, Napoleon, Lenin, Stalin, Musolini, Hitler, Tito, Pinochet, Putin, pa še bi lehko naštevali.

AHA!  Rudek je napisa PRLEKI NA DOBU. Keko je meni znono je tan Jan ša, či je glih ne na španceri. Tak so mi rekli Rudekovi pajdoši.