Obrtnik leta 2014 je Dušan Stajnko
Na prireditvi Obrtnik leta 2014 v Ljutomeru so podelili častni naziv Dušanu Stajnku
Obrtnik leta 2014 je Dušan Stajnko
V četrtek, 7. avgusta, je v Ljutomeru na Glavnem trgu v sklopu 58. občinskega praznika Občine Ljutomer, potekala prireditev Obrtnik leta 2014, ki sta jo organizirala Območna obrtno-podjetniška zbornica Ljutomer in Občina Ljutomer ob pomoči Zavarovalnice Maribor in Zavarovalnice Triglav.
Območna obrtno-podjetniška zbornica Ljutomer je podelila častni naziv Obrtnik leta 2014, ki ga je letos prejel Dušan Stajnko, Mlin Stajnko iz Gajševcev.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh, vse prisotne pa sta nagovorila tudi županja Občine Ljutomer mag. Olga Karba in predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljutomer, Daniel Zelko. Ob podelitvi priznanja obrtniku leta, se jim je na odru pridružil tudi v.d. direktorja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Danijel Lamperger.
Dušan Stajnko se je rodil leta 1964 v Gajševcih in še danes živi v domačem kraju, kjer nadaljuje dolgoletno mlinarsko dejavnost. Ta sega v leto 1908, ko je bil mlin zgrajen, stal pa je ob reki Ščavnici, ki ga je poganjala. Dušan že v četrti generaciji opravlja dejavnost mlinarstva, mlin je prevzel po očetovi smrti leta 1983. 1991 je mlin dogradil, opremil z novimi stroji in za petkrat povečal njegovo zmogljivost. Danes so v mlinu poleg njega zaposleni še njegova žena Danica in dva mlinarja.
Največji delež zmletega zrnja predstavlja pšenica, v prodaji pa so tudi ržena, ajdova, koruzna in pirina moka, možna pa je tudi zamenjava zrnja za katerokoli moko. Največ moke se proda v mlinu, saj je vedno bolj iskana sveža moka, z vsemi proizvodi pa zalagajo tudi nekaj trgovin in pekarn.
Leta 1996 je Dušan mlinu dodal obrat za predelavo ajde v ajdovo kašo. Proces za predelavo ajde je precej zapleten, na trgu pa za to dejavnost ni mogoče dobiti potrebnih strojev. Vsi stroji so skonstruirani doma in izdelani v ključavničarski delavnici Emilijana Rudolfa (ki je obrtnik leta 2012). Z ajdovo kašo si je mlin odprl trg po celotni Sloveniji, prodajajo pa jo tudi v Avstrijo, Madažarsko in Hrvaško. Stranke si lahko v mlin pripeljejo tudi svojo ajdo in iz nje pridelajo lastno kašo. Takšno storitev omogočajo edini v Sloveniji. Vsako leto povečujejo sodelovanje tudi z bio pridelovalci ajde, saj iz nje proizvedejo bio ajdovo kašo, ki je vedno bolj iskana. Vse naštete dejavnosti zahtevajo veliko skladiščnih prostorov, ki so postavljeni neposredno ob mlinu.
Dušan Stajnko je dobitnik priznanja občine Ljutomer leta 1995, priznanja občine Križevci leta 2004 in dobitnik naziva Obrtnik leta 2014, ki ga podeljuje Območna obrtno-podjetniška zbornica Ljutomer.
Za kulturni program je poskrbela Mojca Prejac, po koncu pa je sledila še pogostitev v šotoru na trgu.
V spodnjem videu si lahko ogledate celotno prireditev, objavljen pa je tudi celoten govor predsednika Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljutomer, Daniela Zelka, ki je v ločenem videu.
Govor, predsednik OOZ Ljutomer Daniel Zelko / podelitev priznanja Obrtnik leta 2014, 7. avgust 2014
Spoštovana županja, spoštovane obrtnice in obrtniki, častni člani, upokojeni obrtniki, spoštovani visoki gostje, cenjeni obiskovalci !
Lepo pozdravljeni na današnjem največjem dogodku Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljutomer, ko z velikim veseljem podeljujemo najvišje priznanje – OBRTNIK LETA za leto 2014.
Prav tako pa iskrene čestitke vsem občanom in občankam ter seveda sami občini Ljutomer, ki letos praznuje svoj 58. rojstni dan.
Organizirano delovanje obrtno zborničnega sistema v naši občini in celotni upravni enoti, sega že krepko v peto desetletje. Obrtniki in podjetniki naše organizacije smo skozi vse dosedanje obdobje delovanja, tvorili pomemben člen v gospodarskem razvoju, vseh štirih občin. Seveda ne morem mimo pomembnega dejstva, da obrtniki smo in bomo še naprej vodilni v zaposlovanju domačih ljudi na. S svojimi kvalitetnimi proizvodi in storitvami skušamo biti kar najbolj konkurenčni in se prilagajati pestrim in nič kaj prijaznim tržnim razmeram.
Občinske strukture so nas v naših prizadevanjih, več ali manj spodbujale in podpirale, eni so imeli več, drugi manj posluha in volje, oziroma želje po skupnem sodelovanju. Nocoj bi želel posebej pohvaliti dobro sodelovanje z občino Ljutomer, ter odlično sodelovanje z go. županjo, magistro Olgo Karba. Zadovoljen sem, ker imamo na naši občini sogovornika in partnerja, s katerim uspešno sodelujemo in načrtujemo, tako preko obrtno podjetniške zbornice, kluba managerjev in strateškega sveta , v katerih aktivno sodelujejo naši člani obrtniki in podjetniki, ter na ta način izvajamo ukrepe za boljše lokalno gospodarstvo.
Posebej pozitivno pa ocenjujem tudi dejstvo, da so Ljutomerska občina, kakor tudi ostale občine, dober gospodar in plačujejo naročena dela v dogovorjenih plačilnih rokih. Kar pa je zelo pomembno za ohranitev delovnih mest in obstoj, številnih obrtnikov in podjetnikov v naših občinah. Med pomembne ukrepe štejem to, da je občina Ljutomer, na pobudo obrtne zbornice v letu 2013 namenila 25. tisoč evrov za začetnike in mlada podjetja s stažem delovanja do enega leta. In tudi za letošnje leto 2014 je namenjeno, 30. tisoč evrov nepovratnih sredstev za spodbudo mladim podjetjem ali začetnikom.
Za nami je precej burno in pomembno obdobje, ki so ga zaznamovali politična in gospodarska kriza. Obdobje sprememb in novosti v zborničnem sistemu. Prostovoljno članstvo, nov statut na naši krovni organizaciji , nov statut na območnih zbornicah, z novo ureditvijo pa se je celotna zbornica reorganizirala, znižali smo članarino in članom ponudili še več ugodnosti, postavili smo nove temelje in začrtali nove smernice zborničnega delovanja. Kljub nekaterim črnim napovedim, smo uspeli zadržati večino članov, zato vam zagotavljam, da smo z reorganizacijo in racionalizacijo poslovanja tudi uspeli, celo nekaj privarčevali, moram pa poudariti da je naša Ljutomerska zbornica v zelo dobri kondiciji, čeprav imamo sedaj manj prihodkov iz članarin, smo povečali prihodke na tržnem deležu. Na to smo pa seveda lahko ponosni, kar pa je med drugim lahko tudi v razmislek tistim, kateri so izstopili iz naših vrst, mi pa smo se, morda tako na nek eleganten način znebili tudi neplačnikov.
Zato še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ostali naši zvesti člani in nam pomagate ohraniti močno stanovsko organizacijo, katero še kako potrebujemo, saj ima le takšna organizacija moč, da doseže pozitivne premike. Ne predstavljam pa si, v kakšnih razmerah bi bili mali obrtniki in podjetniki, če nebi imeli svoje stanovske organizacije. Politika bi nam krojila zakone po svoje, močni gospodarski lobiji pa bi interese malih vselej pohodili. Združeni obrtniki in mali podjetniki smo velik sistem in skupaj smo močnejši.
Moram pa vam povedati tudi to, da Madžarski obrtniki in podjetniki, že po nekaj letih uvedbe prostovoljnega članstva, iščejo vzvode, - kako ponovno vpeljati obvezno članstvo, saj so obrtniki ostali sami in neorganizirani prepuščeni sami sebi in nimajo več kompetentnega zastopnika, kateri bi ščitil njihove interese in jih zastopal pri pogajanjih z vlado in politiko.
Biti obrtnik je v časih gospodarske in politične negotovosti, izjemno težka naloga.
Tega se zavedam tudi sam kot obrtnik. Kot predsednik območne obrtno-podjetniške zbornice Ljutomer pa si prav zato, prizadevam za izboljšanje razmer na tem področju.
Uspešna obrtna dejavnost je del slovenske kulture. Vrednote slovenskih obrtnikov; delavnost, skrbnost, varčnost in preudarnost, že desetletja spodbujajo razvoj slovenske podjetnosti. Obrtniki, mala in mikro podjetja, danes predstavljamo najbolj vitalen del slovenskega gospodarstva, saj zaposlujemo več kot 233 tisoč oseb in tako ustvarjamo prihodek sebi, zaposlenim in državi preko plačevanja prispevkov in davkov.
Delo še zdaleč ni končano. Tudi v prihodnje vam zagotavljam, da bomo storili vse, kar je v naši moči - za boljši jutri obrtnikov in malih podjetnikov. Krovna organizacija ima nalogo aktivno delovati na nacionalni ravni, območna zbornica pa na lokalnem nivoju. Naša prisotnost, tako na vseh ravneh, pa je največja prednost tega zborničnega sistema. Le močni in povezani namreč lahko dosežemo pozitivne spremembe za obrt in podjetništvo.
Brez velike podpore članstva pa to seveda ne gre, zato si res želim, da bodo tudi tisti, ki so iz zbornice izstopili, morda nekoč prepoznali, da smo le kot povezani močnejši, slišani in na koncu tudi uslišani. Sami, kot posamezniki smo namreč povsem nemočni, pri uveljavljanju svojih zahtev. Dejstvo je, da močno zbornico sedaj potrebujemo še bolj kot kdajkoli prej!
Pred nami so lokalne volitve in resnično upam, da bomo izvolili takšne ljudi, ki razumejo pomen obrti in podjetništva in bodo delovali v njuno korist. Politične volje za pomoč gospodarstvu je za enkrat še dovolj. Obrtno podjetniška zbornica je sicer nepolitična organizacija, zato tudi ne izraža politične naklonjenosti do posameznih političnih strank, list in skupin. Budno pa spremlja njihovo delo in programe, z upanjem, da bodo pozitivno vplivali na reševanje malega gospodarstva iz krize. Obrtniki in podjetniki, podpiramo tiste politične stranke ki nam bodo pomagale, da dosežemo takšno zakonodajo ki bo v korist malemu gospodarstvu.
Obrtniki imamo še nekaj rezerve na področju zaposlovanja, a se pri obstoječi zakonodaji velikokrat vprašamo, ali je vredno in se potem, zaradi negotovosti in svoje varnosti, raje ne odločimo. Skupaj z vami želimo ustvariti takšno gospodarsko politiko, da bomo boljše živeli. Pozivamo vas da stopimo skupaj in podpremo dobre projekte. Zagotavljamo pa vam, da če se obljub iz svojih predvolilnih programov ne boste držali, SE BOMO potrudili in bomo naredili vse, da mandata na lokalni ali na državni ravni po vsej verjetnosti ne boste končali. Ker v poslu je tako, če dela ne opraviš dobro in na rok, posel dokonča kdo drug, ti pa potegneš krajšo in tako je tudi prav.
Malo gospodarstvo, še ne kaže znakov okrevanja. Razmere za poslovanje obrtnikov in malih podjetnikov so še vedno neugodne. Število zaposlenih v malem gospodarstvu se je lani zmanjšalo za 1.8 odstotka kar pomeni 4280 delovnih mest manj. Tudi število registriranih podjetij v malem gospodarstvu se je lani zmanjšalo za slab odstotek in jih je le še 129.560. ZATO od nove vlade pričakujemo da nemudoma zniža stroške plač in da ne bo več zviševala davkov, saj bomo le tako lahko ponovno vlagali v razvoj in inovacije, lažje bomo zaposlovali izobražene mlade ljudi, ne pa da nam visoko šolani inženirji bežijo iz naše domovine in tako z takšno politiko in načinom razmišljanja izgubljamo v boju, proti begu naših mladih možganov in s tem izgubljamo cele generacije, katerim ne ostane drugo kot da razmišljajo o zaposlitvi v tujini. Če nam doma uspe zaposliti mlade inovativne ljudi, željne dela in razvoja, bomo postali tudi bolj kvalitetni in konkurenčni.
Med ključne probleme, ki jih je treba čim prej rešiti, obrtniki izpostavljamo delo na črno, šušmarstvo in s tem nepobrane davke, previsoke stroške dela, previsoke dajatve in administrativne ovire, nefleksibilen trg dela in plačilno nedisciplino, ZATO zahtevamo takojšnjo aktiviranje sveta za obrt in podjetništvo, kateri je bil ustanovljen prav na pobudo obrtne zbornice pri ministrstvu za gospodarstvo. Ter da bo ta svet začel z takojšnjimi, učinkovitimi ukrepi in konkretnimi spodbudami, reševati malo gospodarstvo. Takoj je treba spremeniti šolski sistem in tako preiti na dualni način izobraževanja, vložiti raje v izobraževanje mladih v tehniških in strokovnih poklicih, kateri vsebujejo obvezno prakso – vajeništvo, saj obrtniki in podjetniki ne potrebujemo subvencij ali finančnih pomoči, ampak konkretne ukrepe in okolje v katerem bomo lahko delali se razvijali in ustvarjali, izobraževali mlade, kateri bodo lahko kasneje, prevzeli naše, delavnice in obratovalnice.
Obrtniki od nove finančne uprave tako imenovane FURS pričakujemo in hkrati upamo na učinkovitejši in bolj oster nadzor nad šušmarji. Upamo da bo imela večjo moč in bo tudi učinkovitejša v boju proti sivi ekonomiji, ki predstavlja nelojalno konkurenco legalnim obrtnikom in podjetnikom.
Saj, ko se v popoldanskih urah ali ob petkih po 13. uri državne institucije, katere so pristojne za nadzor in inšpiciranje zaprejo, se na drugi strani po terenu in domovih, veselo odvijajo različne dejavnosti, odpirajo vikend gradbišča in se dela izvajajo nemoteno do nedelje brez kakršnega koli nadzora, samih izvajalcev in tudi investitorjev.
Upamo tudi, da bo večji nadzor nad tujimi ponudniki storitev v Sloveniji, ki z dampinškimi cenami dobesedno kradejo, kradejo posel, legalnim obrtnikom in podjetnikom, kateri plačujemo davke in prispevke v Sloveniji. Če pa mi želimo delati na primer v Avstriji pa nam njihova zakonodaja močno otežuje prisotnost na njihovem trgu. Slovenija pa nima nobenega ukrepa za nadzorovanje ali vsaj, evidentiranje tujih legalnih in nelegalnih izvajalcev različnih del na Slovenskem trgu.
Obrtna zbornica pa tudi pričakuje da bo združitev carinske in davčne uprave pripomogla k zmanjševanju administrativnih ovir, k hitrejšemu izvajanju in reševanju nalog in na koncu, da bo to pripomoglo k zmanjšanju stroškov podjetij in obrtnikov. Saj bo tako posledično, pobrano več davkov in prispevkov, kateri se do sedaj niso pobrali in bodo za državo pomenili velik prihodek.
Nova vlada in politiki se končno morajo zavedati, da obrtniki in podjetniki nismo, bankomat; BANKOMAT iz katerega, lahko jemlješ, ko ti zmanjka in ko država rabi denar za dokapitalizacijo svojih bank ali mora zakrpati kakšno luknjo v proračunu! Njivo je treba najprej obdelati, pognojiti in posejati, da lahko v jeseni žanješ sadove svojega dela. Pomeni, kravo molznico je treba najprej nahraniti, ji dati jesti, da kasneje daje mleko, ne pa jo samo molsti, saj ko je lačna, mleka hitro zmanjka. V večini majhni obrtniki in podjetniki tudi nismo med davčnimi dolžniki in tudi naši krediti se niso prenesli na slabo banko, ker za svoje kredite in dolgove odgovarjamo sami.
Na lokalnem nivoju bomo morale območne zbornice še tesneje sodelovati z lokalno skupnostjo. Odgovorno nalogo pa bodo imeli tudi zaposleni na območnih zbornicah, ki se bodo morali še bolj intenzivno ukvarjati s člani, jih informirati, svetovati in jim vsakodnevno predstavljati številne koristi članstva v naši organizaciji. Moram pa pohvaliti delo in sodelovanje z sosednjimi območnimi zbornicami. Takšnega sodelovanja si želim tudi v bodoče.
Leto 2014 je v naši Ljutomerski zbornici tudi, volilno leto. Jeseni imamo volitve za poslance v skupščino in organe upravljanja, sedanjemu vodstvu se mandat izteče novembra 2014. Zato že danes apeliram na vse člane, da kandidirajo ali vsaj predlagajo kandidate, za novo vodstvo OOZ Ljutomer, vabim vse kateri so pripravljeni soustvarjati in aktivno sodelovati – pri sprejemanju ukrepov za boljši jutri. Vsem novoizvoljenim v skupščino območno – obrtno – podjetniške zbornice Ljutomer in novemu vodstvu, pa želim, bolj miren mandat in uspešno tvorno delo v naslednjem štiriletnem obdobju. Med drugim, se izteka tudi moj mandat, Ljutomersko zbornico vam prepuščam v odličnem stanju in dobri kondiciji, želim pa si, da takšna ostane tudi v bodoče.
Ponosen sem, da kljub krizi in nezavidljivemu času, posebej še v malem gospodarstvu, lahko v svojih vrstah najdemo uspešne obrtnike in podjetnike, katerih delo in znanje neizmerno spoštujem, kateri nam vedno znova pišejo uspešne zgodbe, za katere tudi velja, da je pridno, pošteno in trdo delo še vedno krepost in vrlina. In prav ti posamezniki nam z marljivostjo in vztrajnostjo ponovno dokazujejo, da se tudi z poštenim in trdim delom, da preživeti in tudi kaj ustvariti, ter nam tako z svojim vzgledom, vlivajo upanje za boljšo prihodnost.
Med nami je nocoj, tudi prvi med enakimi, ki bo danes prejel priznanje in naziv Obrtnik leta. Gre za človeka, ki že vrsto let aktivno sodeluje v zborničnem sistemu in ki nadvse uspešno nadaljuje družinsko tradicijo, tradicijo mlinarstva.
Zato mi dovolite da nocoj v imenu OOZ Ljutomer razglasim in podelim, častni naziv obrtnika leta OBMOČNO OBRTNO-PODJETNIŠKE ZBORNICE LJUTOMER, katerega letos prejme
Gospod DUŠAN STAJNKO – OBRTNIK LETA 2014
Spoštovani kolega DUŠAN bodi ponosen nosilec častnega naziva OBRTNIK LETA 2014.
Še enkrat, iskrene čestitke, letošnjemu dobitniku, cenjenega priznanja
Želim vam še naprej, prijeten večer v naši družbi. Hvala!!
Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh, vse prisotne pa sta nagovorila tudi županja Občine Ljutomer mag. Olga Karba in predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljutomer, Daniel Zelko. Ob podelitvi priznanja obrtniku leta, se jim je na odru pridružil tudi v.d. direktorja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Danijel Lamperger.
Dušan Stajnko se je rodil leta 1964 v Gajševcih in še danes živi v domačem kraju, kjer nadaljuje dolgoletno mlinarsko dejavnost. Ta sega v leto 1908, ko je bil mlin zgrajen, stal pa je ob reki Ščavnici, ki ga je poganjala. Dušan že v četrti generaciji opravlja dejavnost mlinarstva, mlin je prevzel po očetovi smrti leta 1983. 1991 je mlin dogradil, opremil z novimi stroji in za petkrat povečal njegovo zmogljivost. Danes so v mlinu poleg njega zaposleni še njegova žena Danica in dva mlinarja.
Največji delež zmletega zrnja predstavlja pšenica, v prodaji pa so tudi ržena, ajdova, koruzna in pirina moka, možna pa je tudi zamenjava zrnja za katerokoli moko. Največ moke se proda v mlinu, saj je vedno bolj iskana sveža moka, z vsemi proizvodi pa zalagajo tudi nekaj trgovin in pekarn.
Leta 1996 je Dušan mlinu dodal obrat za predelavo ajde v ajdovo kašo. Proces za predelavo ajde je precej zapleten, na trgu pa za to dejavnost ni mogoče dobiti potrebnih strojev. Vsi stroji so skonstruirani doma in izdelani v ključavničarski delavnici Emilijana Rudolfa (ki je obrtnik leta 2012). Z ajdovo kašo si je mlin odprl trg po celotni Sloveniji, prodajajo pa jo tudi v Avstrijo, Madažarsko in Hrvaško. Stranke si lahko v mlin pripeljejo tudi svojo ajdo in iz nje pridelajo lastno kašo. Takšno storitev omogočajo edini v Sloveniji. Vsako leto povečujejo sodelovanje tudi z bio pridelovalci ajde, saj iz nje proizvedejo bio ajdovo kašo, ki je vedno bolj iskana. Vse naštete dejavnosti zahtevajo veliko skladiščnih prostorov, ki so postavljeni neposredno ob mlinu.
Dušan Stajnko je dobitnik priznanja občine Ljutomer leta 1995, priznanja občine Križevci leta 2004 in dobitnik naziva Obrtnik leta 2014, ki ga podeljuje Območna obrtno-podjetniška zbornica Ljutomer.
Za kulturni program je poskrbela Mojca Prejac, po koncu pa je sledila še pogostitev v šotoru na trgu.
V spodnjem videu si lahko ogledate celotno prireditev, objavljen pa je tudi celoten govor predsednika Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljutomer, Daniela Zelka, ki je v ločenem videu.
Govor, predsednik OOZ Ljutomer Daniel Zelko / podelitev priznanja Obrtnik leta 2014, 7. avgust 2014
Spoštovana županja, spoštovane obrtnice in obrtniki, častni člani, upokojeni obrtniki, spoštovani visoki gostje, cenjeni obiskovalci !
Lepo pozdravljeni na današnjem največjem dogodku Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljutomer, ko z velikim veseljem podeljujemo najvišje priznanje – OBRTNIK LETA za leto 2014.
Prav tako pa iskrene čestitke vsem občanom in občankam ter seveda sami občini Ljutomer, ki letos praznuje svoj 58. rojstni dan.
Organizirano delovanje obrtno zborničnega sistema v naši občini in celotni upravni enoti, sega že krepko v peto desetletje. Obrtniki in podjetniki naše organizacije smo skozi vse dosedanje obdobje delovanja, tvorili pomemben člen v gospodarskem razvoju, vseh štirih občin. Seveda ne morem mimo pomembnega dejstva, da obrtniki smo in bomo še naprej vodilni v zaposlovanju domačih ljudi na. S svojimi kvalitetnimi proizvodi in storitvami skušamo biti kar najbolj konkurenčni in se prilagajati pestrim in nič kaj prijaznim tržnim razmeram.
Občinske strukture so nas v naših prizadevanjih, več ali manj spodbujale in podpirale, eni so imeli več, drugi manj posluha in volje, oziroma želje po skupnem sodelovanju. Nocoj bi želel posebej pohvaliti dobro sodelovanje z občino Ljutomer, ter odlično sodelovanje z go. županjo, magistro Olgo Karba. Zadovoljen sem, ker imamo na naši občini sogovornika in partnerja, s katerim uspešno sodelujemo in načrtujemo, tako preko obrtno podjetniške zbornice, kluba managerjev in strateškega sveta , v katerih aktivno sodelujejo naši člani obrtniki in podjetniki, ter na ta način izvajamo ukrepe za boljše lokalno gospodarstvo.
Posebej pozitivno pa ocenjujem tudi dejstvo, da so Ljutomerska občina, kakor tudi ostale občine, dober gospodar in plačujejo naročena dela v dogovorjenih plačilnih rokih. Kar pa je zelo pomembno za ohranitev delovnih mest in obstoj, številnih obrtnikov in podjetnikov v naših občinah. Med pomembne ukrepe štejem to, da je občina Ljutomer, na pobudo obrtne zbornice v letu 2013 namenila 25. tisoč evrov za začetnike in mlada podjetja s stažem delovanja do enega leta. In tudi za letošnje leto 2014 je namenjeno, 30. tisoč evrov nepovratnih sredstev za spodbudo mladim podjetjem ali začetnikom.
Za nami je precej burno in pomembno obdobje, ki so ga zaznamovali politična in gospodarska kriza. Obdobje sprememb in novosti v zborničnem sistemu. Prostovoljno članstvo, nov statut na naši krovni organizaciji , nov statut na območnih zbornicah, z novo ureditvijo pa se je celotna zbornica reorganizirala, znižali smo članarino in članom ponudili še več ugodnosti, postavili smo nove temelje in začrtali nove smernice zborničnega delovanja. Kljub nekaterim črnim napovedim, smo uspeli zadržati večino članov, zato vam zagotavljam, da smo z reorganizacijo in racionalizacijo poslovanja tudi uspeli, celo nekaj privarčevali, moram pa poudariti da je naša Ljutomerska zbornica v zelo dobri kondiciji, čeprav imamo sedaj manj prihodkov iz članarin, smo povečali prihodke na tržnem deležu. Na to smo pa seveda lahko ponosni, kar pa je med drugim lahko tudi v razmislek tistim, kateri so izstopili iz naših vrst, mi pa smo se, morda tako na nek eleganten način znebili tudi neplačnikov.
Zato še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ostali naši zvesti člani in nam pomagate ohraniti močno stanovsko organizacijo, katero še kako potrebujemo, saj ima le takšna organizacija moč, da doseže pozitivne premike. Ne predstavljam pa si, v kakšnih razmerah bi bili mali obrtniki in podjetniki, če nebi imeli svoje stanovske organizacije. Politika bi nam krojila zakone po svoje, močni gospodarski lobiji pa bi interese malih vselej pohodili. Združeni obrtniki in mali podjetniki smo velik sistem in skupaj smo močnejši.
Moram pa vam povedati tudi to, da Madžarski obrtniki in podjetniki, že po nekaj letih uvedbe prostovoljnega članstva, iščejo vzvode, - kako ponovno vpeljati obvezno članstvo, saj so obrtniki ostali sami in neorganizirani prepuščeni sami sebi in nimajo več kompetentnega zastopnika, kateri bi ščitil njihove interese in jih zastopal pri pogajanjih z vlado in politiko.
Biti obrtnik je v časih gospodarske in politične negotovosti, izjemno težka naloga.
Tega se zavedam tudi sam kot obrtnik. Kot predsednik območne obrtno-podjetniške zbornice Ljutomer pa si prav zato, prizadevam za izboljšanje razmer na tem področju.
Uspešna obrtna dejavnost je del slovenske kulture. Vrednote slovenskih obrtnikov; delavnost, skrbnost, varčnost in preudarnost, že desetletja spodbujajo razvoj slovenske podjetnosti. Obrtniki, mala in mikro podjetja, danes predstavljamo najbolj vitalen del slovenskega gospodarstva, saj zaposlujemo več kot 233 tisoč oseb in tako ustvarjamo prihodek sebi, zaposlenim in državi preko plačevanja prispevkov in davkov.
Delo še zdaleč ni končano. Tudi v prihodnje vam zagotavljam, da bomo storili vse, kar je v naši moči - za boljši jutri obrtnikov in malih podjetnikov. Krovna organizacija ima nalogo aktivno delovati na nacionalni ravni, območna zbornica pa na lokalnem nivoju. Naša prisotnost, tako na vseh ravneh, pa je največja prednost tega zborničnega sistema. Le močni in povezani namreč lahko dosežemo pozitivne spremembe za obrt in podjetništvo.
Brez velike podpore članstva pa to seveda ne gre, zato si res želim, da bodo tudi tisti, ki so iz zbornice izstopili, morda nekoč prepoznali, da smo le kot povezani močnejši, slišani in na koncu tudi uslišani. Sami, kot posamezniki smo namreč povsem nemočni, pri uveljavljanju svojih zahtev. Dejstvo je, da močno zbornico sedaj potrebujemo še bolj kot kdajkoli prej!
Pred nami so lokalne volitve in resnično upam, da bomo izvolili takšne ljudi, ki razumejo pomen obrti in podjetništva in bodo delovali v njuno korist. Politične volje za pomoč gospodarstvu je za enkrat še dovolj. Obrtno podjetniška zbornica je sicer nepolitična organizacija, zato tudi ne izraža politične naklonjenosti do posameznih političnih strank, list in skupin. Budno pa spremlja njihovo delo in programe, z upanjem, da bodo pozitivno vplivali na reševanje malega gospodarstva iz krize. Obrtniki in podjetniki, podpiramo tiste politične stranke ki nam bodo pomagale, da dosežemo takšno zakonodajo ki bo v korist malemu gospodarstvu.
Obrtniki imamo še nekaj rezerve na področju zaposlovanja, a se pri obstoječi zakonodaji velikokrat vprašamo, ali je vredno in se potem, zaradi negotovosti in svoje varnosti, raje ne odločimo. Skupaj z vami želimo ustvariti takšno gospodarsko politiko, da bomo boljše živeli. Pozivamo vas da stopimo skupaj in podpremo dobre projekte. Zagotavljamo pa vam, da če se obljub iz svojih predvolilnih programov ne boste držali, SE BOMO potrudili in bomo naredili vse, da mandata na lokalni ali na državni ravni po vsej verjetnosti ne boste končali. Ker v poslu je tako, če dela ne opraviš dobro in na rok, posel dokonča kdo drug, ti pa potegneš krajšo in tako je tudi prav.
Malo gospodarstvo, še ne kaže znakov okrevanja. Razmere za poslovanje obrtnikov in malih podjetnikov so še vedno neugodne. Število zaposlenih v malem gospodarstvu se je lani zmanjšalo za 1.8 odstotka kar pomeni 4280 delovnih mest manj. Tudi število registriranih podjetij v malem gospodarstvu se je lani zmanjšalo za slab odstotek in jih je le še 129.560. ZATO od nove vlade pričakujemo da nemudoma zniža stroške plač in da ne bo več zviševala davkov, saj bomo le tako lahko ponovno vlagali v razvoj in inovacije, lažje bomo zaposlovali izobražene mlade ljudi, ne pa da nam visoko šolani inženirji bežijo iz naše domovine in tako z takšno politiko in načinom razmišljanja izgubljamo v boju, proti begu naših mladih možganov in s tem izgubljamo cele generacije, katerim ne ostane drugo kot da razmišljajo o zaposlitvi v tujini. Če nam doma uspe zaposliti mlade inovativne ljudi, željne dela in razvoja, bomo postali tudi bolj kvalitetni in konkurenčni.
Med ključne probleme, ki jih je treba čim prej rešiti, obrtniki izpostavljamo delo na črno, šušmarstvo in s tem nepobrane davke, previsoke stroške dela, previsoke dajatve in administrativne ovire, nefleksibilen trg dela in plačilno nedisciplino, ZATO zahtevamo takojšnjo aktiviranje sveta za obrt in podjetništvo, kateri je bil ustanovljen prav na pobudo obrtne zbornice pri ministrstvu za gospodarstvo. Ter da bo ta svet začel z takojšnjimi, učinkovitimi ukrepi in konkretnimi spodbudami, reševati malo gospodarstvo. Takoj je treba spremeniti šolski sistem in tako preiti na dualni način izobraževanja, vložiti raje v izobraževanje mladih v tehniških in strokovnih poklicih, kateri vsebujejo obvezno prakso – vajeništvo, saj obrtniki in podjetniki ne potrebujemo subvencij ali finančnih pomoči, ampak konkretne ukrepe in okolje v katerem bomo lahko delali se razvijali in ustvarjali, izobraževali mlade, kateri bodo lahko kasneje, prevzeli naše, delavnice in obratovalnice.
Obrtniki od nove finančne uprave tako imenovane FURS pričakujemo in hkrati upamo na učinkovitejši in bolj oster nadzor nad šušmarji. Upamo da bo imela večjo moč in bo tudi učinkovitejša v boju proti sivi ekonomiji, ki predstavlja nelojalno konkurenco legalnim obrtnikom in podjetnikom.
Saj, ko se v popoldanskih urah ali ob petkih po 13. uri državne institucije, katere so pristojne za nadzor in inšpiciranje zaprejo, se na drugi strani po terenu in domovih, veselo odvijajo različne dejavnosti, odpirajo vikend gradbišča in se dela izvajajo nemoteno do nedelje brez kakršnega koli nadzora, samih izvajalcev in tudi investitorjev.
Upamo tudi, da bo večji nadzor nad tujimi ponudniki storitev v Sloveniji, ki z dampinškimi cenami dobesedno kradejo, kradejo posel, legalnim obrtnikom in podjetnikom, kateri plačujemo davke in prispevke v Sloveniji. Če pa mi želimo delati na primer v Avstriji pa nam njihova zakonodaja močno otežuje prisotnost na njihovem trgu. Slovenija pa nima nobenega ukrepa za nadzorovanje ali vsaj, evidentiranje tujih legalnih in nelegalnih izvajalcev različnih del na Slovenskem trgu.
Obrtna zbornica pa tudi pričakuje da bo združitev carinske in davčne uprave pripomogla k zmanjševanju administrativnih ovir, k hitrejšemu izvajanju in reševanju nalog in na koncu, da bo to pripomoglo k zmanjšanju stroškov podjetij in obrtnikov. Saj bo tako posledično, pobrano več davkov in prispevkov, kateri se do sedaj niso pobrali in bodo za državo pomenili velik prihodek.
Nova vlada in politiki se končno morajo zavedati, da obrtniki in podjetniki nismo, bankomat; BANKOMAT iz katerega, lahko jemlješ, ko ti zmanjka in ko država rabi denar za dokapitalizacijo svojih bank ali mora zakrpati kakšno luknjo v proračunu! Njivo je treba najprej obdelati, pognojiti in posejati, da lahko v jeseni žanješ sadove svojega dela. Pomeni, kravo molznico je treba najprej nahraniti, ji dati jesti, da kasneje daje mleko, ne pa jo samo molsti, saj ko je lačna, mleka hitro zmanjka. V večini majhni obrtniki in podjetniki tudi nismo med davčnimi dolžniki in tudi naši krediti se niso prenesli na slabo banko, ker za svoje kredite in dolgove odgovarjamo sami.
Na lokalnem nivoju bomo morale območne zbornice še tesneje sodelovati z lokalno skupnostjo. Odgovorno nalogo pa bodo imeli tudi zaposleni na območnih zbornicah, ki se bodo morali še bolj intenzivno ukvarjati s člani, jih informirati, svetovati in jim vsakodnevno predstavljati številne koristi članstva v naši organizaciji. Moram pa pohvaliti delo in sodelovanje z sosednjimi območnimi zbornicami. Takšnega sodelovanja si želim tudi v bodoče.
Leto 2014 je v naši Ljutomerski zbornici tudi, volilno leto. Jeseni imamo volitve za poslance v skupščino in organe upravljanja, sedanjemu vodstvu se mandat izteče novembra 2014. Zato že danes apeliram na vse člane, da kandidirajo ali vsaj predlagajo kandidate, za novo vodstvo OOZ Ljutomer, vabim vse kateri so pripravljeni soustvarjati in aktivno sodelovati – pri sprejemanju ukrepov za boljši jutri. Vsem novoizvoljenim v skupščino območno – obrtno – podjetniške zbornice Ljutomer in novemu vodstvu, pa želim, bolj miren mandat in uspešno tvorno delo v naslednjem štiriletnem obdobju. Med drugim, se izteka tudi moj mandat, Ljutomersko zbornico vam prepuščam v odličnem stanju in dobri kondiciji, želim pa si, da takšna ostane tudi v bodoče.
Ponosen sem, da kljub krizi in nezavidljivemu času, posebej še v malem gospodarstvu, lahko v svojih vrstah najdemo uspešne obrtnike in podjetnike, katerih delo in znanje neizmerno spoštujem, kateri nam vedno znova pišejo uspešne zgodbe, za katere tudi velja, da je pridno, pošteno in trdo delo še vedno krepost in vrlina. In prav ti posamezniki nam z marljivostjo in vztrajnostjo ponovno dokazujejo, da se tudi z poštenim in trdim delom, da preživeti in tudi kaj ustvariti, ter nam tako z svojim vzgledom, vlivajo upanje za boljšo prihodnost.
Med nami je nocoj, tudi prvi med enakimi, ki bo danes prejel priznanje in naziv Obrtnik leta. Gre za človeka, ki že vrsto let aktivno sodeluje v zborničnem sistemu in ki nadvse uspešno nadaljuje družinsko tradicijo, tradicijo mlinarstva.
Zato mi dovolite da nocoj v imenu OOZ Ljutomer razglasim in podelim, častni naziv obrtnika leta OBMOČNO OBRTNO-PODJETNIŠKE ZBORNICE LJUTOMER, katerega letos prejme
Gospod DUŠAN STAJNKO – OBRTNIK LETA 2014
Spoštovani kolega DUŠAN bodi ponosen nosilec častnega naziva OBRTNIK LETA 2014.
Še enkrat, iskrene čestitke, letošnjemu dobitniku, cenjenega priznanja
Želim vam še naprej, prijeten večer v naši družbi. Hvala!!
