Prlek iz Prekmurja
Pristna prleščina je njegov zaščitni znak, česar mu Prekmurci zagotovo ne zamerijo
Prlekija-on.net, torek, 27. januar 2009 ob 10:25
Marko Kočar, avtor treh knjig prleških pesmi in številnih skladb.
Številni ga poznajo iz radijske oddaje Zamurjenci, ki je ob petkih in
nedeljah na sporedu na Murskem valu, nekaterim je urejal letalske
vozovnice v turistični agenciji, v kateri je zaposlen, Prleki pa ga
častijo predvsem kot avtorja knjig v prleškem narečju. Marko Kočar, ki
ga je lani obiskal Abraham, je otroštvo in mladost preživel na desnem
bregu Mure, največ časa v Križevcih pri Ljutomeru. Sedaj že dobrih
dvajset let živi v Murski Soboti, vendar svojih korenin ni pozabil.
Pristna prleščina je njegov zaščitni znak, česar mu Prekmurci zagotovo
ne zamerijo.
"Začetki mojega pisanja prleških pesmi
segajo v leta, ko sem kot študent delal za Radenski vestnik. Takrat je
bila ena mojih pesmi objavljena v tem časopisu, bralcem pa je bila tako
všeč, da sem pričel pisati in objavljati vedno več prleških pesmi. Leta
1998 sem nato s pomočjo Radenske izdal knjigo Železni vrelec, vseh 2000
izvodov je bilo v hipu razprodanih," se spominja Kočar, ki je leta 2003 izdal knjigo prleških pesmi z naslovom Kisla žüpa, novembra lani pa je
v nakladi 1000 izvodov izšla še tretja njegova pesmarica Severno od
Kokolajnščaka (vas v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, op. p.). "Vsakih
pet let izdam knjigo, pa čeprav sem že leto dni po izdaji knjige imel
pripravljene prleške pesmi za naslednjo. Vendar morajo pesmi malo
'odležati', večkrat jih nato pregledam, popravim, dam pa jih tudi na
vpogled drugim, ki obvladajo prleščino," je povedal Kočar.
"Fčera
sen se f špegel gleja. Bog pomogaj, kak sen kleja. Mišic nigi. Samo
špeh. Fertig lüšno, drogi čeh!" je ena izmed številnih kitic, ki jih
je spisal Kočar ter objavil v svoji najnovejši knjigi, v kateri so
poleg pesmi objavljene izvrstne karikature Lucijana Preloga. Poleg
svoje tretje knjige je Kočar javnosti predstavil posebno zbirko Venkraj
besedila, ki jih je spisal za številne glasbenike, predvsem ansamble,
ki so se s Kočarjevimi pesmimi udeleževali raznih festivalov in
posegali po najvišjih mestih. Več kot sto takšnih besedil je napisal
Kočar, ki je med drugim kar petkrat prejel prvo nagrado za besedila na
ptujskem festivalu.
Marka je ob posebnih priložnostih
mogoče videti tudi na odrih, kjer prebira svoje šaljive pesmi,
preizkusil se je že tudi kot gledališki igralec. Z gledališko skupino
iz Križevcev se je predstavil s komedijo Iz nevole v nevolo, ki jo
zrežiral Ljutomerčan Srečko Centrih. Na Festivalu komedije v Pekrah je
bil leta 2006 Kočar izbran za komedijanta leta. "Komedije v prleščini
si mi pisane na kožo, moram pa poudariti, da je Centrih pravi mojster
za takšne gledališke igre, zato sem z veseljem sprejel priložnost
sodelovati z njim in ostalimi križevskimi gledališčniki. Žal mi za
nastopanje na gledaliških odrih primanjkuje časa, kljub temu, da si
želim nastopanja," je še povedal Kočar, ki že snuje nove pesmi v
prleškem narečju.
Izposodil si je lastni zbirki pesmi
Marjan
Dora, odgovorni urednik radia Murski val: "Marko je gotovo eden najbolj
pronicljivih ljudi v pokrajini ob Muri, ki ga hkrati odlikuje
neverjetna prleška pesniška žilica. Poznam ga še iz časov, ko je pisal
svoje prigodne pesmice v Radenski vestnik, ker je bil tam v službi. V
ekipo Zamurjencev je prišel po najbolj naravni poti: ko smo izgubili
Prleka, igralca Ljuba Kralja, sem ga povabil zraven. Seveda ne kot lik
vulkanizerja Edija, ki ga je upodabljal Ljubo, ampak kot strica
Vincija. In ko sem ga poklical, naj napiše himno ob 50-letnici Murskega
vala, me je čez dva dni poklical in mi jo bral po telefonu. V zadregi
pa je bil, ko mi je posodil dve svoji pesniški zbirki in obljubil, da
bo prišel ponju. Rabil ju je, ker je imel nastop v svojih Križevcih, in
mi priznal, da sta to edina izvoda, ki ju ima."
Milan
Lebar, vodja ansambla Štrk: "Z Markom sodelujemo že od začetka glasbene
poti našega ansambla Štrk. Napisal je vsaj polovico besedil za naše
skladbe in vedno so bila ta besedila na festivalih v ospredju glede
ocenjevanja in dobivanja nagrad. Pravzaprav smo skupaj izoblikovali
svoj stil opevanja pokrajine ob Muri, predvsem Prlekije, odlikuje pa ga
po mojem mnenju to, da vedno na prvo žogo napiše besedilo točno tako,
kot si jo avtor melodije zamišlja."