Prlek iz Prekmurja

Marko Kočar, avtor treh knjig prleških pesmi in številnih skladb.

Številni ga poznajo iz radijske oddaje Zamurjenci, ki je ob petkih in nedeljah na sporedu na Murskem valu, nekaterim je urejal letalske vozovnice v turistični agenciji, v kateri je zaposlen, Prleki pa ga častijo predvsem kot avtorja knjig v prleškem narečju. Marko Kočar, ki ga je lani obiskal Abraham, je otroštvo in mladost preživel na desnem bregu Mure, največ časa v Križevcih pri Ljutomeru. Sedaj že dobrih dvajset let živi v Murski Soboti, vendar svojih korenin ni pozabil. Pristna prleščina je njegov zaščitni znak, česar mu Prekmurci zagotovo ne zamerijo.

"Začetki mojega pisanja prleških pesmi segajo v leta, ko sem kot študent delal za Radenski vestnik. Takrat je bila ena mojih pesmi objavljena v tem časopisu, bralcem pa je bila tako všeč, da sem pričel pisati in objavljati vedno več prleških pesmi. Leta 1998 sem nato s pomočjo Radenske izdal knjigo Železni vrelec, vseh 2000 izvodov je bilo v hipu razprodanih," se spominja Kočar, ki je leta 2003 izdal knjigo prleških pesmi z naslovom Kisla žüpa, novembra lani pa je v nakladi 1000 izvodov izšla še tretja njegova pesmarica Severno od Kokolajnščaka (vas v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, op. p.). "Vsakih pet let izdam knjigo, pa čeprav sem že leto dni po izdaji knjige imel pripravljene prleške pesmi za naslednjo. Vendar morajo pesmi malo 'odležati', večkrat jih nato pregledam, popravim, dam pa jih tudi na vpogled drugim, ki obvladajo prleščino," je povedal Kočar.

"Fčera sen se f špegel gleja. Bog pomogaj, kak sen kleja. Mišic nigi. Samo špeh. Fertig lüšno, drogi čeh!" je ena izmed številnih kitic, ki jih je spisal Kočar ter objavil v svoji najnovejši knjigi, v kateri so poleg pesmi objavljene izvrstne karikature Lucijana Preloga. Poleg svoje tretje knjige je Kočar javnosti predstavil posebno zbirko Venkraj besedila, ki jih je spisal za številne glasbenike, predvsem ansamble, ki so se s Kočarjevimi pesmimi udeleževali raznih festivalov in posegali po najvišjih mestih. Več kot sto takšnih besedil je napisal Kočar, ki je med drugim kar petkrat prejel prvo nagrado za besedila na ptujskem festivalu.

Marka je ob posebnih priložnostih mogoče videti tudi na odrih, kjer prebira svoje šaljive pesmi, preizkusil se je že tudi kot gledališki igralec. Z gledališko skupino iz Križevcev se je predstavil s komedijo Iz nevole v nevolo, ki jo zrežiral Ljutomerčan Srečko Centrih. Na Festivalu komedije v Pekrah je bil leta 2006 Kočar izbran za komedijanta leta. "Komedije v prleščini si mi pisane na kožo, moram pa poudariti, da je Centrih pravi mojster za takšne gledališke igre, zato sem z veseljem sprejel priložnost sodelovati z njim in ostalimi križevskimi gledališčniki. Žal mi za nastopanje na gledaliških odrih primanjkuje časa, kljub temu, da si želim nastopanja," je še povedal Kočar, ki že snuje nove pesmi v prleškem narečju.

Izposodil si je lastni zbirki pesmi

Marjan Dora, odgovorni urednik radia Murski val: "Marko je gotovo eden najbolj pronicljivih ljudi v pokrajini ob Muri, ki ga hkrati odlikuje neverjetna prleška pesniška žilica. Poznam ga še iz časov, ko je pisal svoje prigodne pesmice v Radenski vestnik, ker je bil tam v službi. V ekipo Zamurjencev je prišel po najbolj naravni poti: ko smo izgubili Prleka, igralca Ljuba Kralja, sem ga povabil zraven. Seveda ne kot lik vulkanizerja Edija, ki ga je upodabljal Ljubo, ampak kot strica Vincija. In ko sem ga poklical, naj napiše himno ob 50-letnici Murskega vala, me je čez dva dni poklical in mi jo bral po telefonu. V zadregi pa je bil, ko mi je posodil dve svoji pesniški zbirki in obljubil, da bo prišel ponju. Rabil ju je, ker je imel nastop v svojih Križevcih, in mi priznal, da sta to edina izvoda, ki ju ima."

Milan Lebar, vodja ansambla Štrk: "Z Markom sodelujemo že od začetka glasbene poti našega ansambla Štrk. Napisal je vsaj polovico besedil za naše skladbe in vedno so bila ta besedila na festivalih v ospredju glede ocenjevanja in dobivanja nagrad. Pravzaprav smo skupaj izoblikovali svoj stil opevanja pokrajine ob Muri, predvsem Prlekije, odlikuje pa ga po mojem mnenju to, da vedno na prvo žogo napiše besedilo točno tako, kot si jo avtor melodije zamišlja."