Stanko Rojko skupaj z Listo za Gornjo Radgono v boj za župana
Stanko Rojko je samostojni kandidat za župana v občini Gornja Radgona
Urška Mauko Tuš, Stanko Rojko in Tomaž Munda
Urška Mauko Tuš, Stanko Rojko in Tomaž Munda so minuli teden v prostorih Gasilskega doma Gornja Radgona novinarjem predstavili aktivnosti v povezavi z lokalnimi volitvami v Gornji Radgoni.
Urška Mauko Tuš, je uvodoma predstavila oba prisotna, ki sta sodelovala
na novinarski konferenci in tudi uradno napovedala, da je Stanko Rojko,
samostojni kandidat za župana in da bo v boj za mesta v občinskem svetu
in svetih krajevnih skupnosti stopila tudi Lista za Gornjo Radgono.
Stanko Rojko je uvodoma izpostavil razlog za odločitev za svojo kandidaturo. Kot je povedal, se enostavno ne more upreti izzivu, da aktivno sodeluje v velikih izzivih, ki so pred Občino Gornja Radgona. Mnenja je, da bo občina morala vsa prizadevanja usmeriti k čim bolj usklajenem in policentričnem razvoju. "Potreben bo torej celovit pristop pri reševanju izzivov in zato so potrebne nove ideje in moč povezati različne interese za skupno dobro. Čas, ki prihaja bo močno projektno zaznamovan in zato je potrebna nova energija na čelu občine".
V nadaljevanju je izpostavil tudi problematiko in rešitve kakovosti življenja v občini: "Občina Gornja Radgona se je z odprtjem avtoceste rešila prometa in posledično hrupa, tako je postala prijaznejša za turiste in lokalno prebivalstvo. Žal je ob tem ostala tudi dokaj zaprta. Odprtost mesta Gornja Radgona pa je vseeno pogoj za vsestranski razvoj cele občine. Naša industrijska cona je odlično zasnovana in njen razvoj pogojen z odprtostjo. Bojazen, da bi to usodno poslabšalo kvaliteto bivanja je odveč. Občani za kakovostno življenje potrebujemo delo in na široko odprta pota" je povedal med drugim.
Kot je Stanko povedal že uvodoma je Negova njegov dom, ker se tam dobro počuti ter dodal: "da bi vsi občani čutili podobno v svojem kraju, je nujen dober bivanjski standard občanov. To se odrazi na več področjih, od solidnih cest, zdrave pitne vode, mladinski dejavnosti, možnosti za oddih in rekreacijo pa vse do kulturnega življenja občine. Zavzemam se za načelo enakih možnosti vseh občanov ne glede na to v katerem delu občine živijo".
Po njegovem mnenju bo ideja o policentričnem razvoju občine vsekakor težko zaživela, če bodo na enem koncu občine zapirali različne urade (pošto, ambulanto…), imeli prostorsko stisko v vrtcu in bodo občani omejeni s širitvijo naselja.
Kot eno izmed prioritet poleg kakovosti življenja v občini je Stanko izpostavil tudi gospodarstvo in turizem: "Občina v osnovi ni gospodarska družba a mora biti vloga občine, da z vsemi silami pomaga tistim, ki zaposlujejo. Gospodarstvu v Gornji Radgoni je treba nuditi možnosti razvoja novih dejavnosti in širitve obstoječih podjetij.
Industrijska cona se lahko še širi v smeri Črešnjevci - Mele, določene dejavnosti pa bi lahko uvajali tudi v Podgradu. Sedanjim podjetjem je treba omogočiti morebitno širjenje, hkrati pa treba pritegniti nova podjetja, ki bodo doprinesla nova delovna mesta Gornji Radgoni ter s tem zmanjšala brezposelnost. Spodbujati je potrebno podjetništvo in inovacijske dejavnosti, v ta namen je treba ustanoviti tudi podjetniški inkubator oz. podobno obliko za spodbujanje mladih in inovativnih posameznikov."
Kot je povedal, je največji zagon gospodarstvu s strani občine z zavzemanjem za čim večjo prometno odprtost občine, to pa pomeni solidno povezavo z avtocesto, nov cestni most v sosednjo Avstrijo in povezava železnice preko državne meje. Tudi za tovorni promet. "Za te cilje pa bo seveda potrebno sodelovanje sosednjih občin, tudi avstrijskih, saj bo sicer umestitev v državne infrastrukturne načrte nemogoča".
"Del gospodarstva je tudi turizem, ki pa ga v naši občini premalo izkoriščamo. Odlične pogoje za kolesarstvo, konjeništvo in pohodništvo je treba ustrezno predstaviti in ponuditi turistom. Povezava omenjenih dejavnosti s številnimi vinotoči in turističnimi kmetijami je priložnost za vse akterje. Velika priložnost za razvoj turizma sta negovski in radgonski grad, ki morata biti nosilca turizma in morata ustrezno turistično ter kulturno dopolnjevala ostale dejavnosti v občini" je še dejal Rojko.
V nadaljevanju novinarske konference je Tomaž Munda, sicer direktor podjetja M-TRADE v Gornji Radgoni in eden od kandidatov na listi, predstavil Listo za Gornjo Radgono.
Kot je Tomaž povedal se je ideji o nastanku liste priključil, ker se mu je zdel sam namen le-te ključen. Pod Listo za Gornjo Radgono se je namreč zbrala in se še zbira skupina somišljenikov, ki želijo, da pride v občini do pozitivnih sprememb. Kot je povedal Tomaž je v Gornji Radgoni veliko občanov, ki vidi prihodnost občine v povezovanju različnih družbenih skupin, organizacij in tudi posameznikov. "Naša želja je, da v našem mestu pozabimo na strankarske razprtije in se povežemo vsi s ključnim ciljem, da s skupnimi močmi prispevamo za boljšo prihodnost občanov," je izpostavil ter nadaljeval: "Zavedamo se, da je pred nami težka pot, vendar smo optimisti. Z malimi koraki lahko pridemo daleč. Težka gospodarska situacija nam ni naklonjena. Lahko pa zagotavljamo, da bomo delali pošteno in v dobro občanov. Rezultatov ne bomo mogli doseči takoj, bomo pa vztrajali na začrtani poti, ki bo dala večjo možnost odločanja krajevnih skupnostim in razvoju gospodarstva."
Tomaž je zaključil z besedami: "V upanju, da bomo med našimi občani pozitivno sprejeti, pričakujemo čim širšo podporo tako kandidatu za župana kot Listi za Gornjo Radgono. Le tako bomo lahko uresničili naš cilj – dvigniti uspešnost bivalnega okolja naših občanov."
O Stanku Rojku
Stanko Rojko je rojen 03. 06. 1961 v Mariboru. Negova je kraj, kjer je preživljal otroštvo in mladost in kjer stanuje še danes. Je poročen in oče dveh otrok, žena je zaposlena na Osnovni šoli dr. Antona Trstenjaka v Negovi. Mlajša hči je še študentka, starejša je samozaposlena kot grafični oblikovalec.
Osnovno šolo je obiskoval in zaključil v Negovi, leta 1980 je uspešno zaključil maturo na Srednji lesarski šoli v Postojni. Po končani srednji šoli se je zaposlil v gozdarstvu in se ob delu lotil študija. Leta 1992 je končal Višjo gozdarsko šolo v Ljubljani. Dve leti kasneje se je zaposlil kot vodja enote Zavoda za gozdove Republike Slovenije, območna enota Murska Sobota, krajevna enota Radenci s sedežem v Gornji Radgoni. Od leta 2011 je zaposlen na Gozdarstvu Gornja Radgona na delovnem mestu direktorja podjetja.
Vsa leta je Stanko sodeloval v različnih društvih in organizacijah, med drugim v Lovski družini in Lovski zvezi Slovenije, v Zavodu za gozdove, v Strelskem društvu Radgona, kot predsednik TD Negova – Spodnji Ivanjci ter član igralske skupine TD Negova – Spodnji Ivanjci, ... sodeloval pa je tudi pri projektih, kot so popis izjemnih dreves in dendroloških posebnosti Pomurja, Oče panonskih hrastov, Zeliščarski park v Negovi, Bio Mura in pri projektu o revitalizaciji Negovskega jezera.
Stanko Rojko je uvodoma izpostavil razlog za odločitev za svojo kandidaturo. Kot je povedal, se enostavno ne more upreti izzivu, da aktivno sodeluje v velikih izzivih, ki so pred Občino Gornja Radgona. Mnenja je, da bo občina morala vsa prizadevanja usmeriti k čim bolj usklajenem in policentričnem razvoju. "Potreben bo torej celovit pristop pri reševanju izzivov in zato so potrebne nove ideje in moč povezati različne interese za skupno dobro. Čas, ki prihaja bo močno projektno zaznamovan in zato je potrebna nova energija na čelu občine".
V nadaljevanju je izpostavil tudi problematiko in rešitve kakovosti življenja v občini: "Občina Gornja Radgona se je z odprtjem avtoceste rešila prometa in posledično hrupa, tako je postala prijaznejša za turiste in lokalno prebivalstvo. Žal je ob tem ostala tudi dokaj zaprta. Odprtost mesta Gornja Radgona pa je vseeno pogoj za vsestranski razvoj cele občine. Naša industrijska cona je odlično zasnovana in njen razvoj pogojen z odprtostjo. Bojazen, da bi to usodno poslabšalo kvaliteto bivanja je odveč. Občani za kakovostno življenje potrebujemo delo in na široko odprta pota" je povedal med drugim.
Kot je Stanko povedal že uvodoma je Negova njegov dom, ker se tam dobro počuti ter dodal: "da bi vsi občani čutili podobno v svojem kraju, je nujen dober bivanjski standard občanov. To se odrazi na več področjih, od solidnih cest, zdrave pitne vode, mladinski dejavnosti, možnosti za oddih in rekreacijo pa vse do kulturnega življenja občine. Zavzemam se za načelo enakih možnosti vseh občanov ne glede na to v katerem delu občine živijo".
Po njegovem mnenju bo ideja o policentričnem razvoju občine vsekakor težko zaživela, če bodo na enem koncu občine zapirali različne urade (pošto, ambulanto…), imeli prostorsko stisko v vrtcu in bodo občani omejeni s širitvijo naselja.
Kot eno izmed prioritet poleg kakovosti življenja v občini je Stanko izpostavil tudi gospodarstvo in turizem: "Občina v osnovi ni gospodarska družba a mora biti vloga občine, da z vsemi silami pomaga tistim, ki zaposlujejo. Gospodarstvu v Gornji Radgoni je treba nuditi možnosti razvoja novih dejavnosti in širitve obstoječih podjetij.
Industrijska cona se lahko še širi v smeri Črešnjevci - Mele, določene dejavnosti pa bi lahko uvajali tudi v Podgradu. Sedanjim podjetjem je treba omogočiti morebitno širjenje, hkrati pa treba pritegniti nova podjetja, ki bodo doprinesla nova delovna mesta Gornji Radgoni ter s tem zmanjšala brezposelnost. Spodbujati je potrebno podjetništvo in inovacijske dejavnosti, v ta namen je treba ustanoviti tudi podjetniški inkubator oz. podobno obliko za spodbujanje mladih in inovativnih posameznikov."
Kot je povedal, je največji zagon gospodarstvu s strani občine z zavzemanjem za čim večjo prometno odprtost občine, to pa pomeni solidno povezavo z avtocesto, nov cestni most v sosednjo Avstrijo in povezava železnice preko državne meje. Tudi za tovorni promet. "Za te cilje pa bo seveda potrebno sodelovanje sosednjih občin, tudi avstrijskih, saj bo sicer umestitev v državne infrastrukturne načrte nemogoča".
"Del gospodarstva je tudi turizem, ki pa ga v naši občini premalo izkoriščamo. Odlične pogoje za kolesarstvo, konjeništvo in pohodništvo je treba ustrezno predstaviti in ponuditi turistom. Povezava omenjenih dejavnosti s številnimi vinotoči in turističnimi kmetijami je priložnost za vse akterje. Velika priložnost za razvoj turizma sta negovski in radgonski grad, ki morata biti nosilca turizma in morata ustrezno turistično ter kulturno dopolnjevala ostale dejavnosti v občini" je še dejal Rojko.
V nadaljevanju novinarske konference je Tomaž Munda, sicer direktor podjetja M-TRADE v Gornji Radgoni in eden od kandidatov na listi, predstavil Listo za Gornjo Radgono.
Kot je Tomaž povedal se je ideji o nastanku liste priključil, ker se mu je zdel sam namen le-te ključen. Pod Listo za Gornjo Radgono se je namreč zbrala in se še zbira skupina somišljenikov, ki želijo, da pride v občini do pozitivnih sprememb. Kot je povedal Tomaž je v Gornji Radgoni veliko občanov, ki vidi prihodnost občine v povezovanju različnih družbenih skupin, organizacij in tudi posameznikov. "Naša želja je, da v našem mestu pozabimo na strankarske razprtije in se povežemo vsi s ključnim ciljem, da s skupnimi močmi prispevamo za boljšo prihodnost občanov," je izpostavil ter nadaljeval: "Zavedamo se, da je pred nami težka pot, vendar smo optimisti. Z malimi koraki lahko pridemo daleč. Težka gospodarska situacija nam ni naklonjena. Lahko pa zagotavljamo, da bomo delali pošteno in v dobro občanov. Rezultatov ne bomo mogli doseči takoj, bomo pa vztrajali na začrtani poti, ki bo dala večjo možnost odločanja krajevnih skupnostim in razvoju gospodarstva."
Tomaž je zaključil z besedami: "V upanju, da bomo med našimi občani pozitivno sprejeti, pričakujemo čim širšo podporo tako kandidatu za župana kot Listi za Gornjo Radgono. Le tako bomo lahko uresničili naš cilj – dvigniti uspešnost bivalnega okolja naših občanov."
O Stanku Rojku
Stanko Rojko je rojen 03. 06. 1961 v Mariboru. Negova je kraj, kjer je preživljal otroštvo in mladost in kjer stanuje še danes. Je poročen in oče dveh otrok, žena je zaposlena na Osnovni šoli dr. Antona Trstenjaka v Negovi. Mlajša hči je še študentka, starejša je samozaposlena kot grafični oblikovalec.
Osnovno šolo je obiskoval in zaključil v Negovi, leta 1980 je uspešno zaključil maturo na Srednji lesarski šoli v Postojni. Po končani srednji šoli se je zaposlil v gozdarstvu in se ob delu lotil študija. Leta 1992 je končal Višjo gozdarsko šolo v Ljubljani. Dve leti kasneje se je zaposlil kot vodja enote Zavoda za gozdove Republike Slovenije, območna enota Murska Sobota, krajevna enota Radenci s sedežem v Gornji Radgoni. Od leta 2011 je zaposlen na Gozdarstvu Gornja Radgona na delovnem mestu direktorja podjetja.
Vsa leta je Stanko sodeloval v različnih društvih in organizacijah, med drugim v Lovski družini in Lovski zvezi Slovenije, v Zavodu za gozdove, v Strelskem društvu Radgona, kot predsednik TD Negova – Spodnji Ivanjci ter član igralske skupine TD Negova – Spodnji Ivanjci, ... sodeloval pa je tudi pri projektih, kot so popis izjemnih dreves in dendroloških posebnosti Pomurja, Oče panonskih hrastov, Zeliščarski park v Negovi, Bio Mura in pri projektu o revitalizaciji Negovskega jezera.
