Že 65 let hodita zakonca Drago in Frančiška Cimerman iz Ljutomera po isti poti
Zakon zakoncev Cimerman je trden že 65 let
Frančiška in Drago Cimerman iz Ljutomera
V zgodovini prleške prestolnice Ljutomera in župnije Ljutomer se še ni zgodil dogodek, kot je 65 let poroke, kot sta se to učakala zakonca Drago in Frančiška Cimerman iz Ljutomera. Redkim zakonskim parom je dano, da bi se učakali tako visokega življenjskega dogodka, to je 65 let skupnega zakona.
Jubilej okrogle obletnice poroke sta zakonca Cimerman proslavila v
družinskem krogu skupaj s svojimi najdražjimi, ki jima na jesen
življenja stojijo ob strani. Čeprav nista več tako rosno »mlada«, sta
srečna in vesela, da sta skupno življenjsko barko peljala z roko v roki
in to že 65 let. Pisalo se je leto 1949 ko sta si pred Bogom v župnijski
cerkvi v Cezanjevcih izrekla besedo »da«, ki ju spremlja v dobrem in
slabem že 65 let. Civilni obred poroke pa je bil na matičnem uradu v
Ljutomeru.
Drago, rojen leta 1924 v Ljutomeru, se je izučil za strojnega ključavničarja, mojstrski izpit pa je naredil v Murski Soboti. Zaposlen je bil v Avstriji in v ljutomerskem Tehnostroju. V prostem času se je posvetil delovanju Ljudske tehnike v Ljutomeru, kjer je bil vrsto let njen predsednik. Ukvarjal se je predvsem z radioamaterstvom. Spominja se časov grozot druge svetovne vojne, ko je moral leta 1942 iti v ujetništvo v Nemčijo in Francijo, od tam pa na rusko fronto v Rusijo, kjer je pretrpel veliko gorja, pomanjkanja in stradanja. Novembra leta 1945 se je iz ujetništva vrnil v Kotoribo, od tam pa v rojstni kraj v Ljutomer. Pred leti je sodeloval pri obnovi Anine kapele v Ljutomeru.
Žena, Frančiška, dekliško rojena Lašič leta 1926 v Mekotnjaku, se je pred 65 leti na možev dom v Ljutomer priselila, kjer sta zaživela novo skupno življenje. Posvetila se je gospodinjskim opravilom in vzgoji otrok ter skrbi za dom in družino. Prosti čas namenja svojemu najboljšemu konjičku, to je izdelovanje gobelinov in kvačkanju, ima pa tudi rada rože. Rada pa se je tudi vsedla za šivalni stroj in otrokom sešila različna oblačila. Kljub letom se še rada suče okrog štedilnika, kajti najraje pripravlja prleške jedi.
V zakonu sta se jima rodili dve hčerki Dragica in Marjana. V 65 let zakona se je njun rod povečal za tri vnuke in šest pravnukov. Oba sta člana društva upokojencev Ljutomer. Ob tem visokem življenjskem jubileju jima je v imenu društva čestitala predsednica Slavica Sunčič, ki jima je izročila priložnostno darilo. Kljub letom starosti sta kar dobrega zdravja, kot pravita se moraš gibati, da se potem lahko učakaš tako visoke starosti. Frančiška se rada zadržuje na vrtu, kjer so njeno veselje rože, Drago pa postori manjša dela v hiši in okrog nje.
Vedno sta rada zahajala v domačo župnijsko cerkev k svetim mašam in drugim praznovanjem, katere je pripravila domača župnija, in tudi sedaj, ko sta že krepko zakorakala v zrela leta, se jih še vedno rada udeležita.
65 let njunega zakona je minilo, kot da bi listje odpihnilo njuna leta, sta nam povedala ob obisku na njunem domu v Ljutomeru. Od slavljenca smo se poslovili z željo, da bi jima zdravje še naprej služilo kot do sedaj in da bi svojo barko skupnega zakonskega življenja peljala še naprej.
Drago, rojen leta 1924 v Ljutomeru, se je izučil za strojnega ključavničarja, mojstrski izpit pa je naredil v Murski Soboti. Zaposlen je bil v Avstriji in v ljutomerskem Tehnostroju. V prostem času se je posvetil delovanju Ljudske tehnike v Ljutomeru, kjer je bil vrsto let njen predsednik. Ukvarjal se je predvsem z radioamaterstvom. Spominja se časov grozot druge svetovne vojne, ko je moral leta 1942 iti v ujetništvo v Nemčijo in Francijo, od tam pa na rusko fronto v Rusijo, kjer je pretrpel veliko gorja, pomanjkanja in stradanja. Novembra leta 1945 se je iz ujetništva vrnil v Kotoribo, od tam pa v rojstni kraj v Ljutomer. Pred leti je sodeloval pri obnovi Anine kapele v Ljutomeru.
Žena, Frančiška, dekliško rojena Lašič leta 1926 v Mekotnjaku, se je pred 65 leti na možev dom v Ljutomer priselila, kjer sta zaživela novo skupno življenje. Posvetila se je gospodinjskim opravilom in vzgoji otrok ter skrbi za dom in družino. Prosti čas namenja svojemu najboljšemu konjičku, to je izdelovanje gobelinov in kvačkanju, ima pa tudi rada rože. Rada pa se je tudi vsedla za šivalni stroj in otrokom sešila različna oblačila. Kljub letom se še rada suče okrog štedilnika, kajti najraje pripravlja prleške jedi.
V zakonu sta se jima rodili dve hčerki Dragica in Marjana. V 65 let zakona se je njun rod povečal za tri vnuke in šest pravnukov. Oba sta člana društva upokojencev Ljutomer. Ob tem visokem življenjskem jubileju jima je v imenu društva čestitala predsednica Slavica Sunčič, ki jima je izročila priložnostno darilo. Kljub letom starosti sta kar dobrega zdravja, kot pravita se moraš gibati, da se potem lahko učakaš tako visoke starosti. Frančiška se rada zadržuje na vrtu, kjer so njeno veselje rože, Drago pa postori manjša dela v hiši in okrog nje.
Vedno sta rada zahajala v domačo župnijsko cerkev k svetim mašam in drugim praznovanjem, katere je pripravila domača župnija, in tudi sedaj, ko sta že krepko zakorakala v zrela leta, se jih še vedno rada udeležita.
65 let njunega zakona je minilo, kot da bi listje odpihnilo njuna leta, sta nam povedala ob obisku na njunem domu v Ljutomeru. Od slavljenca smo se poslovili z željo, da bi jima zdravje še naprej služilo kot do sedaj in da bi svojo barko skupnega zakonskega življenja peljala še naprej.
