Predstavitev misijonskega prostovoljstva v Ekvadorju v Južni Ameriki
Štirje prostovoljci na enomesečnem prostovoljnem delu v Ekvadorju
Jože Žerdin, nedelja, 16. november 2014 ob 20:53
Predstavitev prostovoljnega dela v Ekvadorju
V Kovačičevi dvorani Salezijanskega zavoda Marianum v Veržeju je bilo v petek, 14. novembra zvečer, še posebno doživetje za vse, ki so se udeležili predstavitve misijonskega prostovoljstva v južnoameriškem Ekvadorju. Tja so se letos poleti na enomesečno misijonsko prostovoljno delo odpravili študentje Maja Žibert, Eva Križnik in Pavel Koroš in salezijanec iz Salezijanskega Zavoda Marianum iz Veržeja, Marko Suhoveršnik, kot vodja odprave.
Vtise, spomine in doživetja enomesečnega misijonskega potovanja v
Ekvadorju so predstavili preko slike in besede številnim obiskovalcem,
ki so jim tako pričarali utrip življenja in dela tamkajšnjih ljudi.
Večino ljudi v Ekvadorju namreč živi v hribovjih, pri čemer je najvišja
nadmorska višina 6.700 metrov. Večino je katoličanov, nekaj pa je
Indijancev. V državi Ekvador živi 16 milijonov prebivalcev, država leži
ob ekvatorju in ima več različnih podnebij.
Salezijanci so v Ekvador
prišli že v času Don Boskoja leta 1887. Tačas jih v Ekvadorju po
posameznih predelih živi in dela 173 v 26 skupnostih na
obali, v andskem višavju in v amazonskem predelu. Salezijancem pa
pomagajo domači laiki, ki so dali zaobljubo, da bodo delovali in delali
prostovoljno v salezijanskem duhu.
Prostovoljci iz Slovenije
so enomesečne izkušnje, vtise in spomine strnili v svoja
pripovedovanja. Tja jih je pot vodila z letalom iz Benetk,
do Madrida, v Kolumbijo in Ekvador, kjer so jih sprejeli tamkajšnji
salezijanci, s katerimi so že prej navezali stike. Živeli in delovali so
v misijonski skupnosti, pri čemer so pol meseca preživeli med Indijanci
v Andih, drugi del pa v enem kraju v dolini, kjer je subtropsko
podnebje. Kot laiški »misijonarji« so delovali med mladimi, za njih so
pripravili oratorij, delavnice, igre, organizirali kuharski tečaj,
skratka preživeli so nepozabno enomesečno misijonsko delo, spoznali
ljudi, njihov način življenja, mentaliteto in vero. Tamkajšnji ljudje so
jih sprejeli z odprtimi rokami.
Vtise in izkušnje v Ekvadorju so
poimenovali »Vrh nebes«. Prostovoljno delo jim bo prav
gotovo ostalo še dolgo v spominu. Za njimi so ostala bogata dela, ki so
jih začutili in spoznali mladi in starejši v Ekvadorju. Na enomesečnem
prostovoljnem delu so zabeležili bogato paleto zbranega gradiva. Tako so
v Veržeju obiskovalcem predstavili filmski zapis, v preddverju
Kovačičeve dvorane pa so na ogled postavili številne barvne fotografije,
ki so jih zabeležili na foto aparat. Nastala pa je tudi bogata in
obsežna zbirka spominov in zapisov, katere so strnili v knjižici, ki so ji
dali naslov »Vrh nebes«. Kot so povedali prostovoljci, so tamkajšnji
delček južnoameriškega Ekvadorja, doživeli malo drugače, kot ostala
dosedanja prostovoljstva v drugih državah sveta.