Javno stranišče v Ljutomeru letos bolje ocenjeno
Na javnem stranišču so zamenjali dotrajano opremo
Javno stranišče v Ljutomeru
V Društvu za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB) so tudi letos izbirali Naj javno stranišče 2014. Letos je ta naslov osvojila Občina Rogaška Slatina. Občina Ljutomer, ki je leta 2011 in 2013 zasedla zadnje, leta 2012 pa predzadnje mesto, se je letos odrezala precej bolje.
Izmed 40 občin, ki jih je posebna žirija obiskala po vsej Sloveniji (poleg 40 občin, še 52 bencinskih servisov ob avtocestah, 6 večjih trgovskih centrov in 10 zdravstvenih domov), so obiskali tudi Ljutomer. Ocenjevali so po kriterijih: dostopnost, urejenost, označenost dostopa, število sanitarij, sanitarije za invalide, opremo in higienski material. Glavni namen akcije je ozaveščati javnost o potrebah ljudi s kronično vnetno črevesno boleznijo.
V Ljutomeru zamenjali dotrajano opremo
Petra Lasetzky, predsednica ocenjevalne komisije akcije Naj javno stranišče 2014 je ob podelitvi, ki je potakala minulo soboto, povedala: »Od skupno 40 obiskanih občin ima javna stranišča 27 občin, in sicer skupno 59 lokacij javnih stranišč, saj imajo nekatere občine več lokacij. 5 občin je zraven že obstoječih zgradilo še dodatna javna stranišča, in sicer Občina Rogaška Slatina, MO Ljubljana, MO Velenje, MO Ptuj in MO Slovenj Gradec, ostalih 13 občin pa javnih stranišč še zmeraj nima. Tem bomo za spodbudo pri gradnji ponovno podelili zidak in jim svetovali, da javna stranišča uredijo, saj so še kako pomembna. V Mestni občini Murska Sobota so zraven obstoječih javnih sanitarij uredili tudi stranišče za invalidne osebe, v Občini Ljutomer so v javnih straniščih zamenjali dotrajano opremo, v Občini Brežice pa so javna stranišča na tržnici povsem obnovili in uredili tudi stranišče za invalidne osebe.« Kot še je dejala so ti rezultati spodbudni in kažejo na to, da je njihova akcija v okolju naletela na pozitiven odmev in da se lokalne skupnosti vedno bolj zavedajo pomena urejenih javnih stranišč.
Občina Ljutomer je po ocenjevalnih kriterijih dosegla skupno oceno 4,14 in si prislužila 13. mesto. Celotno lestvico si lahko ogledate spodaj, tukaj pa celoten bilten. Javno stranišče v Ljutomeru, se nahaja v Mestni hiši in je tudi ustrezno označeno.
Tudi letos so tako kot prejšnja leta ocenjevali stranišča na bencinskih servisih ob avtocesti in ugotovili, da so med bolj čistimi tista stranišča, v katerih je ves čas prisotna čistilka.
19. november svetovni dan stranišč
»Svetovni dan stranišč, ki ga po svetu obeležujemo 19. novembra, je namenjen povečanju ozaveščenosti in pripravljenosti lokalnih skupnosti za izboljšanje sanitarnih pogojev. Zato društvo izvaja akcijo Naj javno stranišče, s katero želimo javnost ozaveščati o pomenu stranišč, hkrati pa informirati člane društva in ljudi s KVČB ter širšo javnost, kje v obiskanih mestih imajo možnost dostopa do stranišč, ki jih kot svojo temeljno potrebo nujno potrebujejo«, je sporočila Danica Koren, koordinatorka akcije.
Poslanstvo Društva za kronično vnetno črevesno bolezen je izboljšati kakovost življenja ljudi s KVČB. Društvo deluje od leta 2004 in ima danes več kot 1050 članov, ki so organizirani v 11 sekcijah po vsej Sloveniji. Ima status invalidske organizacije, status društva v javnem interesu in je član Evropskega združenja bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo (EFCCA).
Kronična vnetna črevesna bolezen pa je skupno ime za Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis. Gre za imunsko pogojeno bolezen, ki povzroča vnetje črevesa ali celotne prebavne cevi. Najpogosteje se pojavi med 15. in 35. letom, pojavnost bolezni pa narašča tudi pri otrocih. Globalno je 5 milijonov, v Evropi okoli 2,2 milijona, v Sloveniji pa od 5000 do 6000 ljudi s KVČB, kar so ugotovili s študijo, ki so jo v društvu zaključili v letošnjem letu.
V Ljutomeru zamenjali dotrajano opremo
Petra Lasetzky, predsednica ocenjevalne komisije akcije Naj javno stranišče 2014 je ob podelitvi, ki je potakala minulo soboto, povedala: »Od skupno 40 obiskanih občin ima javna stranišča 27 občin, in sicer skupno 59 lokacij javnih stranišč, saj imajo nekatere občine več lokacij. 5 občin je zraven že obstoječih zgradilo še dodatna javna stranišča, in sicer Občina Rogaška Slatina, MO Ljubljana, MO Velenje, MO Ptuj in MO Slovenj Gradec, ostalih 13 občin pa javnih stranišč še zmeraj nima. Tem bomo za spodbudo pri gradnji ponovno podelili zidak in jim svetovali, da javna stranišča uredijo, saj so še kako pomembna. V Mestni občini Murska Sobota so zraven obstoječih javnih sanitarij uredili tudi stranišče za invalidne osebe, v Občini Ljutomer so v javnih straniščih zamenjali dotrajano opremo, v Občini Brežice pa so javna stranišča na tržnici povsem obnovili in uredili tudi stranišče za invalidne osebe.« Kot še je dejala so ti rezultati spodbudni in kažejo na to, da je njihova akcija v okolju naletela na pozitiven odmev in da se lokalne skupnosti vedno bolj zavedajo pomena urejenih javnih stranišč.
Občina Ljutomer je po ocenjevalnih kriterijih dosegla skupno oceno 4,14 in si prislužila 13. mesto. Celotno lestvico si lahko ogledate spodaj, tukaj pa celoten bilten. Javno stranišče v Ljutomeru, se nahaja v Mestni hiši in je tudi ustrezno označeno.
Tudi letos so tako kot prejšnja leta ocenjevali stranišča na bencinskih servisih ob avtocesti in ugotovili, da so med bolj čistimi tista stranišča, v katerih je ves čas prisotna čistilka.
19. november svetovni dan stranišč
»Svetovni dan stranišč, ki ga po svetu obeležujemo 19. novembra, je namenjen povečanju ozaveščenosti in pripravljenosti lokalnih skupnosti za izboljšanje sanitarnih pogojev. Zato društvo izvaja akcijo Naj javno stranišče, s katero želimo javnost ozaveščati o pomenu stranišč, hkrati pa informirati člane društva in ljudi s KVČB ter širšo javnost, kje v obiskanih mestih imajo možnost dostopa do stranišč, ki jih kot svojo temeljno potrebo nujno potrebujejo«, je sporočila Danica Koren, koordinatorka akcije.
Poslanstvo Društva za kronično vnetno črevesno bolezen je izboljšati kakovost življenja ljudi s KVČB. Društvo deluje od leta 2004 in ima danes več kot 1050 članov, ki so organizirani v 11 sekcijah po vsej Sloveniji. Ima status invalidske organizacije, status društva v javnem interesu in je član Evropskega združenja bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo (EFCCA).
Kronična vnetna črevesna bolezen pa je skupno ime za Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis. Gre za imunsko pogojeno bolezen, ki povzroča vnetje črevesa ali celotne prebavne cevi. Najpogosteje se pojavi med 15. in 35. letom, pojavnost bolezni pa narašča tudi pri otrocih. Globalno je 5 milijonov, v Evropi okoli 2,2 milijona, v Sloveniji pa od 5000 do 6000 ljudi s KVČB, kar so ugotovili s študijo, ki so jo v društvu zaključili v letošnjem letu.
