Povrniti ugled štajerskim vinom

Stanko Šoster se po 12 letih poslavlja z mesta predsednika Vinisa, novi predsednik je Roman Štabuc iz KGZ Maribor.

Z namenom opravljanja skupnih nalog, ki jih posamezna vinogradniška društva iz različnih razlogov ne zmorejo, je bila pred dvanajstimi leti ustanovljena Zveza društev vinogradnikov in vinarjev Slovenije Vinis. Vse od ustanovitve do pravkar minule skupščine je Vinis vodil ustanovitelj, Ljutomerčan Stanko Šoster, ki je predsedniško mesto predal Romanu Štabucu iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor.

Zasluga Vinisa je tudi, da so spremenili nekatera določila Uredbe o ureditvi trga z vinom. "Odločno smo se uprli pretirani zahtevi po krčenju vinogradov in subvencioniranju. S prvotno predlaganih 400 tisoč hektarjev smo zdaj obseg krčenja znižali na 175.000 hektarjev vinogradov, prav tako so upoštevali naš predlog za omejitev subvencij za krčitve na absolutno vinogradniških površinah," je zbranim na skupščini povedal Šoster. Kot tudi, da ugotavlja zaostajanje severovzhodnega dela slovenske vinorodne dežele na vseh področjih stroke. "Na posvetih, ki smo jih lani pripravili, smo ugotavljali, da novoustanovljena vinorodna dežela Štajerska Slovenija zaostaja že pri obsegu obnove vinogradov. Nadalje, da so odkupne cene grozdja nižje kot v vinorodnih deželah Posavje in Primorska. Cene grozdja so nižje tudi od odkupnih cen v sosednji Avstriji in na Hrvaškem. Prodajne cene vina s tega območja so prav tako nižje v primerjavi z ostalimi vinorodnimi deželami in sosednjimi državami. Značilnost sta razdrobljenost in nepovezanost. Skratka, izgubil se je sloves štajerskih vin," je še izpostavil odhajajoči predsednik Vinisa ter dodal, da je treba povrniti sloves in prepoznavnost štajerskih vin.

Vinarji in vinogradniki ugotavljajo, da je v Sloveniji vedno manj vinogradov, število obnov konstantno pada. Po nekaterih podatkih je bilo pred sto leti v Sloveniji okrog 50 tisoč hektarjev vinogradov, danes pa jih je le še okrog 25 tisoč in od tega 16 tisoč hektarjev vpisanih v register. Pred desetletjem je bilo v Sloveniji letno obnovljenih 900 hektarjev vinogradov, lani le še 200 hektarjev. "Na Primorskem je zadeva boljša, zato tam beležijo večjo prodajo vina. Upravni odbor Vinisa je obsodil prodajo vina pod še sprejemljivo ceno. Potrebna sta večja prepoznavnost vseh vinarjev in trden dogovor o neodstopanju od dogovorjenega. Razmerje cen vina na trgu je 1:6 v korist trgovine. To razmerje je treba preusmeriti v korist pridelovalcev," je kot glavno nalogo novemu vodstvu Vinisa naložil Šoster.

Priznanja vinogradnikom

Na skupščini so tudi podelili priznanja posameznikom za delo v vinogradniških društvih. Prejeli so jih Jurij Malovrh (Društvo vinogradnikov Šentjur), Franci Marko (Društvo vinogradnikov Škocjan), Jurij Cvitanič (Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze), Jani Gašparič (Društvo vinogradnikov Prekmurja), Amalija Lukner (NO Vinis), Pino Jože Klabjan (UO Vinis), Franc Škrobar (Društvo vinogradnikov Radgonsko-kapelskih goric), Mirko Kraševec (Vinogradniško vinarsko društvo občine Vojnik), Mojca Druzlovič (Vinogradniško sadjarsko društvo Vitomarci) ter bivši slovenski vinski kraljici Maja Benčina in Svetlana Širec.