Kmetovo (ne)preživetje
Kmetovo (ne)preživetje
Med tistimi, ki med gospodarsko krizo še kako nergajo, so tudi kmetje,
ki jim je nerganje nekako ostalo v podzavesti že od preteklosti, ko o
gospodarski krizi ni bilo ne duha ne sluha.
Pri njih je vsako leto kaj novega. Težave v prašičereji, govedoreji, pa tudi v poljedelstvu. Cena mleka in mesa ni bila nikoli po željah kmeta, usodo so mu krojile tudi cene žita in koruze. Le ob pridelavi sladkorne pese je bila cena zadovoljiva, kljub temu da tega nikoli niso priznali. Dobro desetletje že poslušamo o težavah kmetov, ki pa so s svojo vztrajnostjo, marljivostjo in delovnimi navadami še vedno uspešno zvozili leto. Verjetno bodo prebrodili tudi gospodarsko krizo.
Pri njih je vsako leto kaj novega. Težave v prašičereji, govedoreji, pa tudi v poljedelstvu. Cena mleka in mesa ni bila nikoli po željah kmeta, usodo so mu krojile tudi cene žita in koruze. Le ob pridelavi sladkorne pese je bila cena zadovoljiva, kljub temu da tega nikoli niso priznali. Dobro desetletje že poslušamo o težavah kmetov, ki pa so s svojo vztrajnostjo, marljivostjo in delovnimi navadami še vedno uspešno zvozili leto. Verjetno bodo prebrodili tudi gospodarsko krizo.
Za
težave kmetov je treba poiskati vzroke. Državna politika ima največji
vpliv na razmere v kmetijstvu, od našega vstopa v Evropsko unijo (EU)
pa se čuti tudi vpliv Evrope. Ta je sedaj kriva, da propada mlekarska
industrija. Ni dolgo, bilo je pred letom 2004, ko so strokovnjaki
opozarjali, da bo imel prav kmet največ težav ob vstopu v EU, pa
vodilni slovenski kmetijski politiki niso ničesar ukrenili. Ukrepi
našemu kmetu niso bili pogodu, pa smo jih od "velike Evrope" vseeno
prevzeli, samo da smo se ji lahko pridružili.
Ta čas se največja kriza kaže v govedoreji oziroma pri kravah mlekaricah. Govori se celo, da kmetje, ki imajo v hlevu do deset krav, ne bodo preživeli. Morda s kravami mlekaricami ne, zato pa s kakšno drugo dejavnostjo. Še vedno so kmetje delali tisto, kar jim je prinašalo denar. Tudi tokrat bo obveljala "kmečka" pamet.
Ob tarnanju kmetov se pojavlja vprašanje, ali ni dobršen del slovenskih kmetov enostavno zaspal. Pšenica, koruza pa malo sladkorne pese, in že se konča zgodba na polju. Svinja, krava in bik, pa je že konec popisa živali v hlevu pri slovenskem kmetu. A ne bi bilo morda bolje, če bi se lotili česa novega, vsaj za naše razmere? Morda je prihodnost v vrtnarstvu, pridelavi eksotičnega sadja. Prav tako bi veljalo razmisliti o reji drugih živalih, katerih meso je na trgu vedno bolj iskano. Da o turizmu na kmetijah kot veliki priložnosti ne razpravljamo.
Vendar je za vsako novo kmetijsko panogo ali dejavnost treba imeti denar, kmetje pa so sedaj povsem iztrošeni. V preteklosti si je namreč vsak moral kupiti svoj traktor, kombajn in številno drugo mehanizacijo, večina je najela kredit in izrabila tudi druge ugodnosti, ki so se ponujale za nakup kmetijske mehanizacije. Zdaj ko so časi za vse slabi, pa je treba vozni park odplačevati in plačevati tudi drago vzdrževanje. Verjetno roji po glavah kmetov ideja, da bi bilo v preteklosti veliko boljše stopiti skupaj in deliti mehanizacijo z dvema ali tremi kmeti - sosedi. A poti nazaj ni več. In zaradi tega bo morda v času, ko gospodarska kriza reže vsakdanji kruh, brez mesečnega zaslužka ostal tudi kakšen kmet.
Ta čas se največja kriza kaže v govedoreji oziroma pri kravah mlekaricah. Govori se celo, da kmetje, ki imajo v hlevu do deset krav, ne bodo preživeli. Morda s kravami mlekaricami ne, zato pa s kakšno drugo dejavnostjo. Še vedno so kmetje delali tisto, kar jim je prinašalo denar. Tudi tokrat bo obveljala "kmečka" pamet.
Ob tarnanju kmetov se pojavlja vprašanje, ali ni dobršen del slovenskih kmetov enostavno zaspal. Pšenica, koruza pa malo sladkorne pese, in že se konča zgodba na polju. Svinja, krava in bik, pa je že konec popisa živali v hlevu pri slovenskem kmetu. A ne bi bilo morda bolje, če bi se lotili česa novega, vsaj za naše razmere? Morda je prihodnost v vrtnarstvu, pridelavi eksotičnega sadja. Prav tako bi veljalo razmisliti o reji drugih živalih, katerih meso je na trgu vedno bolj iskano. Da o turizmu na kmetijah kot veliki priložnosti ne razpravljamo.
Vendar je za vsako novo kmetijsko panogo ali dejavnost treba imeti denar, kmetje pa so sedaj povsem iztrošeni. V preteklosti si je namreč vsak moral kupiti svoj traktor, kombajn in številno drugo mehanizacijo, večina je najela kredit in izrabila tudi druge ugodnosti, ki so se ponujale za nakup kmetijske mehanizacije. Zdaj ko so časi za vse slabi, pa je treba vozni park odplačevati in plačevati tudi drago vzdrževanje. Verjetno roji po glavah kmetov ideja, da bi bilo v preteklosti veliko boljše stopiti skupaj in deliti mehanizacijo z dvema ali tremi kmeti - sosedi. A poti nazaj ni več. In zaradi tega bo morda v času, ko gospodarska kriza reže vsakdanji kruh, brez mesečnega zaslužka ostal tudi kakšen kmet.
