V Ljutomeru govorili o razvojnih politikah na področju obnovljivih virov energije
Na konferenci so se osredotočili na lokalne skupnosti in skrbnike razvojnih politik slovenske in avstrijske čezmejne regije in s tem na vse ciljne skupine, ki jih tema zanima
Partnerji v projektu PEMURES
V Ljutomeru je v četrtek, 15. januarja, potekala strokovna konferenca Razvojne politike
na področju obnovljivih virov energije. Konferenca se je odvijala v okviru slovensko-avstrijskega projekta "PEMURES", pri katerem je v ospredju izmenjava znanj in sodelovanje na področju obnovljivih virov energije, s katerim se trajno izboljšuje tudi čezmejna regija. Na konferenci so se osredotočili na lokalne skupnosti in skrbnike razvojnih politik slovenske in avstrijske čezmejne regije in s tem na vse ciljne skupine, ki jih tema zanima.
Obnovljivi viri energije so nedvomno ena izmed najpomembnejših komponent nove, na znanju temelječe, ekonomije. Tako razvite države kot tudi države v razvoju vedno bolj začenjajo razumevati priložnosti, ki jih ponujajo s tem povezane spremembe v energetskem sektorju, in se lotevajo ambicioznih raziskovalno-razvojnih programov, ki bi jim omogočili prenesti, absorbirati, razvijati in implementirati potrebne tehnologije. Tudi na resnično globalni ravni postaja vse bolj jasno, da bodo surovine, ki izhajajo iz rastlinske biomase, slej ko prej nadomestile omejene dostopne fosilne rezerve, kot energente v industrijskih proizvodnih procesih na vseh sektorskih področjih. Za kar pa je nujen celostni pristop, ki obravnava in temelji na čim širši uporabnosti biomasnih materialov, zato da bi uresničili in še naprej raziskovali celoten nabor potencialnih koristi za družbeni in gospodarski razvoj.
Iz tega tudi izhajajo usmeritve držav EU, ki zasledujejo enako zastavljene cilje proti zmanjševanju CO2 izpustov, večji energetski učinkovitosti ter samooskrbi z obnovljivimi viri energije. Lep primer visoko razvite skupnosti predstavlja prva energetsko samozadostna lokalna skupnost na svetu - avstrijski Güssing. Gre za lokalno skupnost, ki je tekom devetdesetih let predstavljala eno najmanj razvitih regij Avstrije, s slabo infrastrukturo in visoko brezposelnostjo. Celovita odločitev za usmeritev v rabo lokalno dostopnih energetskih virov je povzročila eno od najbolj zanimivih transformacij lokalne skupnosti v EU. Lokalna skupnost z deset milijonskimi letnimi stroški je ta strošek spremenila v desetmilijonski letni prihodek v občinsko blagajno. V mestu Güssing je v nekoč prazni industrijski coni nastalo 50 novih podjetij, ki so v 20 letih osnovali več kot 1.000 novih delovnih mest. Nastala je lokalna energetska ekonomija, ki je osnovana na lokalno dostopnih obnovljivih resursih (les, energetske rastline, sonce), znanju in tehnološkem razvoju, ki se izvaja v lokalni skupnosti (nastala sta dva velika kompetenčna centra za obnovljive vire energije), novih priložnostih, ki jih je omogočila poceni (toplotna) energija na osnovi obnovljivih virov energije, s čimer je prišlo do močnega širjenja industrijske cone ter na ekološkem turizmu (letno kompetenčni center obišče med 15.000 in 20.000 obiskovalcev, ki prihajajo na vodene ekskurzije, seminarje,...).
Güssing je od slovenske meje oddaljen približno 50 kilometrov ter radi delijo znanja in koncepte, ki so jim pomagali na poti te transformacije. Tako je na pobudo slovenskega razvojno raziskovalnega podjetja Skupina-Fabrika in avstrijskega kompetenčega centra Güssing Energy Technologies nastal čezmejni projekt PEMURES.
Projekt je usmerjen v celovito identifikacijo potencialov na področju obnovljivih virov v programski regiji - Pomurje. S poudarkom na neizkoriščenih in slabo izkoriščenih obnovljivih virih tako v Sloveniji kot Avstriji. Izdelana je celovita študija virov čezmejne regije ter študija na področju razvojnih politik, pogojev, vzpodbud in ovir za učinkovito uporabo obnovljivih virov, na meddržavni ravni (primerjava). Ena od slabo izkoriščenih in slabo znanih možnosti je pridelava hitrorastočih rastlin. Zato so bile v projektu preverjene možnosti in ekonomika gojenja hitrorastočih rastlin. Testirala se je uspešnost domicilne hitrorastoče rastline črni topol v primerjavi z visoko razvitimi hibridnimi hitrorastočimi vrstami za pridelavo lesne biomase. Črni topol je ogrožena rastlinska vrsta, tako da je s to aktivnostjo projekt pripomogel tudi k ohranjanju genetskega materiala črnega topola.
Pogosto je kot ovira na poti izkoriščanja obnovljivih virov navedena slaba informiranost ciljnih skupin. Z namenom približevanja možnosti rabe obnovljivih virov ciljnim skupinam je pripravljen katalog dobrih praks. Ker želijo, da bodo učinki projekta PEMURES samo začetek poti naše regije v smeri sprememb občine Güssing, je v sklopu projekta v Ljutomeru ustanovljen kompetenčni center za obnovljive energije COVE Ljutomer. Ta center bo služil kot ključna točka, v katero se bo prenašalo znanje iz Güssinga in partnerjev centra ter v katerem bo to znanje združeno z ugotovitvami o identificiranih resursih in potencialih na področju rabe obnovljivih virov v Pomurju. Kompetenčni center bo po vzoru uspešnih kompetenčnih centrov iz Güssinga razvijal ta znanja, podpiral končne uporabnike (tako na področju trajnostne pridelave kot tudi rabe obnovljivih virov), ustvarjal nove projekte in sploh skrbel, da bosta Ljutomer ter Pomurje dobila novo institucijo, ki bo dolgoročno razvijala možnosti trajnostne in učinkovite pridelave in rabe obnovljivih virov.
Ta ambiciozni projekt podpirata in financirata Evropska komisija in Republika Slovenija, v okviru Operativnega programa SI-AT 2007-2013, čezmejno sodelovanje Slovenija Avstrija, Cilj 3 Evropsko teritorialno sodelovanje, v višini 556.200 evrov (celoten proračun projekta pa znaša 664.880 evrov). V projekt je vključenih sedem projektnih partnerjev iz Pomurja in avstrijske gradiščanske, in sicer Güssing Energy Technologies GmbH, vodilni partner - Avstrija (vodilni partner), Europäische Zentrum für erneuerbare Energie GmbH - Avstrija, Gozdarski inštitut Slovenije - Slovenija, Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota d.o.o. - Slovenija, Občina Ljutomer - Slovenija, Skupina Fabrika, raziskave in razvoj, d.o.o. - Slovenija ter Univerza v Mariboru, Fakulteta za biosistemske vede - Slovenija.
Za uvod v konferenco sta vse udeležence pozdravila in nagovorila Klaus Dieter Požgan z Inštituta TRS ter županja Občine Ljutomer mag. Olga Karba, nakar so se predstavili vsi partnerji v projektu PEMURES ter na kratko spregovorili o samem projektu.
V nadaljevanju so sledila predavanja, kot prvi je na temo Bela knjiga - razvojne politike, predaval dr. Richard Zweiler (GET), sledil je Goran Šoster (PRA Ljutomer), ki je spregovoril o razvojnih politikah na regionalni ravni. Dr. Dušan Plut je predaval o prihodnji vlogi obnovljivih virov energije v regionalnem razvoju Slovenije, dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer pod mentorstvom Mateje Godec pa so predstavili raziskovalne projekte na temo Študija okolja.
Hitro rastoče rastline kot alternativni vir energije? se je glasilo naslednje predavanje, ki sta ga pripravila dr. Gregor Božič (Gozdarski inštitut Slovenije) in Vlado Bratkovič (GLG MS), Stojan Habjanič (Biogradnja) je predaval o alternativnih potencialih območja ob reki Muri, Peter Beznec (CZR) pa o CBA analizi uporabe biomasnih odpadkov v občinah Pomurja.
DI Christian Doczekal (GET) in DI Franz Jandrisits, (DH Güttenbach) sta predstavila poslovne modele lokalnih biomasnih logističnih centrov, župan Občine Strem Bernhard Deutsch je predstavil zgodbo o uspehu Ökoenergieland, Rok Sunko (Skupina FABRIKA) pa je predstavil Kompetenčni center COVE Ljutomer. Ob koncu je sledila še diskusija.
Iz tega tudi izhajajo usmeritve držav EU, ki zasledujejo enako zastavljene cilje proti zmanjševanju CO2 izpustov, večji energetski učinkovitosti ter samooskrbi z obnovljivimi viri energije. Lep primer visoko razvite skupnosti predstavlja prva energetsko samozadostna lokalna skupnost na svetu - avstrijski Güssing. Gre za lokalno skupnost, ki je tekom devetdesetih let predstavljala eno najmanj razvitih regij Avstrije, s slabo infrastrukturo in visoko brezposelnostjo. Celovita odločitev za usmeritev v rabo lokalno dostopnih energetskih virov je povzročila eno od najbolj zanimivih transformacij lokalne skupnosti v EU. Lokalna skupnost z deset milijonskimi letnimi stroški je ta strošek spremenila v desetmilijonski letni prihodek v občinsko blagajno. V mestu Güssing je v nekoč prazni industrijski coni nastalo 50 novih podjetij, ki so v 20 letih osnovali več kot 1.000 novih delovnih mest. Nastala je lokalna energetska ekonomija, ki je osnovana na lokalno dostopnih obnovljivih resursih (les, energetske rastline, sonce), znanju in tehnološkem razvoju, ki se izvaja v lokalni skupnosti (nastala sta dva velika kompetenčna centra za obnovljive vire energije), novih priložnostih, ki jih je omogočila poceni (toplotna) energija na osnovi obnovljivih virov energije, s čimer je prišlo do močnega širjenja industrijske cone ter na ekološkem turizmu (letno kompetenčni center obišče med 15.000 in 20.000 obiskovalcev, ki prihajajo na vodene ekskurzije, seminarje,...).
Güssing je od slovenske meje oddaljen približno 50 kilometrov ter radi delijo znanja in koncepte, ki so jim pomagali na poti te transformacije. Tako je na pobudo slovenskega razvojno raziskovalnega podjetja Skupina-Fabrika in avstrijskega kompetenčega centra Güssing Energy Technologies nastal čezmejni projekt PEMURES.
Projekt je usmerjen v celovito identifikacijo potencialov na področju obnovljivih virov v programski regiji - Pomurje. S poudarkom na neizkoriščenih in slabo izkoriščenih obnovljivih virih tako v Sloveniji kot Avstriji. Izdelana je celovita študija virov čezmejne regije ter študija na področju razvojnih politik, pogojev, vzpodbud in ovir za učinkovito uporabo obnovljivih virov, na meddržavni ravni (primerjava). Ena od slabo izkoriščenih in slabo znanih možnosti je pridelava hitrorastočih rastlin. Zato so bile v projektu preverjene možnosti in ekonomika gojenja hitrorastočih rastlin. Testirala se je uspešnost domicilne hitrorastoče rastline črni topol v primerjavi z visoko razvitimi hibridnimi hitrorastočimi vrstami za pridelavo lesne biomase. Črni topol je ogrožena rastlinska vrsta, tako da je s to aktivnostjo projekt pripomogel tudi k ohranjanju genetskega materiala črnega topola.
Pogosto je kot ovira na poti izkoriščanja obnovljivih virov navedena slaba informiranost ciljnih skupin. Z namenom približevanja možnosti rabe obnovljivih virov ciljnim skupinam je pripravljen katalog dobrih praks. Ker želijo, da bodo učinki projekta PEMURES samo začetek poti naše regije v smeri sprememb občine Güssing, je v sklopu projekta v Ljutomeru ustanovljen kompetenčni center za obnovljive energije COVE Ljutomer. Ta center bo služil kot ključna točka, v katero se bo prenašalo znanje iz Güssinga in partnerjev centra ter v katerem bo to znanje združeno z ugotovitvami o identificiranih resursih in potencialih na področju rabe obnovljivih virov v Pomurju. Kompetenčni center bo po vzoru uspešnih kompetenčnih centrov iz Güssinga razvijal ta znanja, podpiral končne uporabnike (tako na področju trajnostne pridelave kot tudi rabe obnovljivih virov), ustvarjal nove projekte in sploh skrbel, da bosta Ljutomer ter Pomurje dobila novo institucijo, ki bo dolgoročno razvijala možnosti trajnostne in učinkovite pridelave in rabe obnovljivih virov.
Ta ambiciozni projekt podpirata in financirata Evropska komisija in Republika Slovenija, v okviru Operativnega programa SI-AT 2007-2013, čezmejno sodelovanje Slovenija Avstrija, Cilj 3 Evropsko teritorialno sodelovanje, v višini 556.200 evrov (celoten proračun projekta pa znaša 664.880 evrov). V projekt je vključenih sedem projektnih partnerjev iz Pomurja in avstrijske gradiščanske, in sicer Güssing Energy Technologies GmbH, vodilni partner - Avstrija (vodilni partner), Europäische Zentrum für erneuerbare Energie GmbH - Avstrija, Gozdarski inštitut Slovenije - Slovenija, Gozdno in lesno gospodarstvo Murska Sobota d.o.o. - Slovenija, Občina Ljutomer - Slovenija, Skupina Fabrika, raziskave in razvoj, d.o.o. - Slovenija ter Univerza v Mariboru, Fakulteta za biosistemske vede - Slovenija.
Za uvod v konferenco sta vse udeležence pozdravila in nagovorila Klaus Dieter Požgan z Inštituta TRS ter županja Občine Ljutomer mag. Olga Karba, nakar so se predstavili vsi partnerji v projektu PEMURES ter na kratko spregovorili o samem projektu.
V nadaljevanju so sledila predavanja, kot prvi je na temo Bela knjiga - razvojne politike, predaval dr. Richard Zweiler (GET), sledil je Goran Šoster (PRA Ljutomer), ki je spregovoril o razvojnih politikah na regionalni ravni. Dr. Dušan Plut je predaval o prihodnji vlogi obnovljivih virov energije v regionalnem razvoju Slovenije, dijaki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer pod mentorstvom Mateje Godec pa so predstavili raziskovalne projekte na temo Študija okolja.
Hitro rastoče rastline kot alternativni vir energije? se je glasilo naslednje predavanje, ki sta ga pripravila dr. Gregor Božič (Gozdarski inštitut Slovenije) in Vlado Bratkovič (GLG MS), Stojan Habjanič (Biogradnja) je predaval o alternativnih potencialih območja ob reki Muri, Peter Beznec (CZR) pa o CBA analizi uporabe biomasnih odpadkov v občinah Pomurja.
DI Christian Doczekal (GET) in DI Franz Jandrisits, (DH Güttenbach) sta predstavila poslovne modele lokalnih biomasnih logističnih centrov, župan Občine Strem Bernhard Deutsch je predstavil zgodbo o uspehu Ökoenergieland, Rok Sunko (Skupina FABRIKA) pa je predstavil Kompetenčni center COVE Ljutomer. Ob koncu je sledila še diskusija.
