Bomo še vedno gradili hiše s kletmi, kjer je visoka podtalnica in v bližini reka?

V posebni sobi restavracije Zvezda Turizem v Murski Soboti je s pričetkom ob 9. uri 16. januarja potekala letošnja prva seja članov Štaba Civilne zaščite za Pomurje pod vodstvom poveljnika CZ za Pomurje, Martina Smodiša. Seznanili so se ter sprejeli poročila: o pomembnejših izvedenih aktivnostih na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2014, o večjih intervencijah ob nesrečah v letu 2014, o analizi poplav septembra 2014 v Pomurju, o načrtovanju na področju zaščite in reševanja v letu 2014, o izvajanju Načrta nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v obdobju od 2009 do 2015 v letu 2014 ter o temeljnih nalogah na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2015. Seji Štaba CZ je ob 11.30 sledil še tradicionalni delovni posvet s predstavniki organov, reševalnih enot in služb, društev in drugih nevladnih organizacij, ki sodelujejo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na regijskem nivoju Pomurja.

Septembrske poplave v besedi, sliki in videu:
Poplave 2014Vemo, da so tudi naravne nesreče sestavni del Pomurja. Gre za procese in pojave, ki povzročajo motnje v delovanju družbe, spreminjajo pa tudi nekatere pokrajinske prvine ter vplivajo nanje. Navadno so to intenzivni, toda redki pojavi, zato jih dojemamo kot nekaj izjemnega. Zatorej uporabimo izraz »naravna nesreča«, ki je nekoliko nerodno izbran, kajti na vse to moramo biti venomer pripravljeni, velikokrat pa smo za razmere oziroma nastalo škodo tudi deloma sami krivi. In prav dogodki zadnjih let, prav posebno lanskoletno septembrsko izredno deževje, nas vztrajno opozarjajo, da bi morali več pozornosti nameniti preventivi, zlasti nenehnemu izobraževanju in uresničevanju zakonodaje o naravnih nesrečah. Ob tem gre za bolj ali manj posrečeno umeščanje zgradb v naš prostor (ob vseh soglasjih in potrebni dokumentaciji), kajti ti objekti si morajo prostor deliti z naravnimi procesi, zlasti z visoko podtalnico (zakaj gradimo stanovanjske hiše s kletmi ?) in poplavno vodo ob vodotokih Mure, Ledave in Ščavnice.

Po analizi, ki je bila narejena za poplave v Pomurju v času od 13. do 17. oziroma 22. septembra 2014, bi naj veljala reševanja in intervencije ob tem kar tri milijone evrov. Šlo je za obilno deževje, poplave (velika vodnatost vodotokov, namočenost tal, slaba pretočnost strug vodotokov, visoka podtalnica) in ogroženih čez 5000 objektov (3500 stanovanjskih hiš, 1400 gospodarskih poslopij, 50 stanovanjskih blokov in podjetij, 3 osnovne šole in en vrtec) ter sproženih 153 plazov, kjer je bilo ogroženih 45 objektov. Ob tem so nekatere lokalne skupnosti, občine in krajevne skupnosti, poplave našle povsem nepripravljene, kajti niso imele niti protipoplavnih dvojčičnih vreč (ena stane 0,27 centa !) in peska, s katerimi bi jih polnili, v nekaterih občinah nimajo ustanovljenega niti Štaba Civilne zaščite. V intervencijah in reševanju premoženja je sodelovalo preko 8000 posameznikov, od tega preko tri tisoč samo gasilcev.

Poplave v letu 2014 so prizadejale škodo tudi v drugih predelih Slovenije, saj ocena ponuja na državnem nivoju številko okrog 154 milijonov škode. Zatorej se izpostavlja potreba, da naj bi nikoli več bili nepripravljeni in tako bo letos v okviru nacionalnega programa izvedena državna vaja Civilne zaščite 2. in 3. oktobra v Murski Soboti (tudi z državnim preverjanjem pripravljenosti in usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Slovenije), pred tem pa v dneh od 11. do 15. maja v Petišovcih vaja Mura 2015.

Spodaj je nekaj fotografij poplavljene Prlekije v septembru, več o takratnih poplavah pa najdete tukaj.