Ljutomer naj bi preimenovali v Lotmerk
Ljutomer naj bi preimenovali v Lotmerk
Ljutomer bo Lotmerk
1. april
Svetniki in župan občine Ljutomer Franc Jurša so na minuli seji občinskega sveta obravnavali predlog za preimenovanje mesta Ljutomer v Lotmerk.
V zadnjih nekaj tednih je bilo veliko govora o SDS-ovem predlogu, da se vse ulice, ceste in trgi, ki nosijo ime po Josipu Brozu Titu preimenujejo. Ne dolgo nazaj smo v Sloveniji preimenovali tudi dve letališči; letališče Jožeta Pučnika v Ljubljani in letališče Edvarda Rusjana v Mariboru. Sedaj so podoben predlog podali tudi svetniki in župan občine Ljutomer Franc Jurša, da se mesto Ljutomer preimenuje v Lotmerk.
Svetniki in župan občine Ljutomer Franc Jurša so na minuli seji občinskega sveta obravnavali predlog za preimenovanje mesta Ljutomer v Lotmerk.
V zadnjih nekaj tednih je bilo veliko govora o SDS-ovem predlogu, da se vse ulice, ceste in trgi, ki nosijo ime po Josipu Brozu Titu preimenujejo. Ne dolgo nazaj smo v Sloveniji preimenovali tudi dve letališči; letališče Jožeta Pučnika v Ljubljani in letališče Edvarda Rusjana v Mariboru. Sedaj so podoben predlog podali tudi svetniki in župan občine Ljutomer Franc Jurša, da se mesto Ljutomer preimenuje v Lotmerk.
Svetniki so namreč na minuli seji občinskega sveta obravnavali predlog
za preimenovanje imena mesta. S tem bi se preimenovala tudi sama
občina. V zadnjih nekaj letih je bilo sicer pogosto slišati predlog, da
se mesto Ljutomer preimenuje. Sedaj se bo, kot kaže, v nekaj letih
postopoma ime tudi resnično spremenilo. Ime bi radi spremenili zaradi
večje prepoznavnosti mesta v Sloveniji in drugod ter večji povezanosti
z domačini. Ime Lotmerk naj bi postala tudi močna turistična in
blagovna znamka, ime Ljutomer pa bo tako postalo zgodovina.
Izvedena je bila tudi telefonska raziskava, v kateri je svoje glasove oddalo preko 600 gospodinjstev. Rezultati so pokazali, da predlog nima velike podpore, saj je več kot tri četrtine prebivalcev bila proti preimenovanju. Vendar če gre soditi po raziskavi, ki je bila izvedena glede prometa skozi prenovljeni Glavni trg (ko je dve tretjini prebivalcev glasovala, da se trg povsem zapre za promet pa so pozneje vseeno promet skozi trg uredili po svoje), se lahko zgodi, da tudi tokratni rezultati niso merodajni.
Večina se tako s tem predlogom ne strinja, saj bodo s preimenovanjem nastali tudi veliki stroški pri spreminjanju naslovov in dokumentov prebivalcev ter spreminjanja prometnih in drugih tabel. Opozarjajo tudi, da se ime Lotmerk uporablja med domačini in da ni potrebe, da smo pod tem imenom znani tudi drugod po Sloveniji. Vsako mesto, kraj, vas ima svoje domače ime, ki ga uporabljajo samo domačini, kar kraju daje poseben pečat. In tako naj tudi ostane, še dodajajo. Župan na to odgovarja, da ne bo potrebe po spreminjanju naslovov in ostalih dokumentov. Nekaj let, morda tudi več deset let bi bili v veljavi dvojni naslovi in bi na spremembo imena prehajali postopoma. Prehod bi bil podoben tistemu, ko smo v Sloveniji prešli na evro. S tem da bi ta prehod trajal več let.
Na nesmiselnost preimenovanja opozarjajo tudi zgodovinarji, ki navajajo, da je sprememba imena mesta redka in je upravičena ter smotrna zgolj v primerih, ko za to obstaja kak tehten razlog, ki ima recimo politično ozadje. Podoben primer je bilo mesto Titovo Velenje, ko se je sredi leta 1990 preimenovalo v Velenje. Preimenovanja ulic, cest, trgov, letališč so pogostejša in tudi razumnejša, saj preimenovanje imena celotnega mesta pomeni veliko večje stroške. Pri tem svetujejo, da se o spremembi imena mesta bolje razmisli in predlagajo, da je dovolj, če preimenujejo prenovljeni Glavni trg v Lotmerški trg.
Nenazadnje pa o spremembi ulic, trgov ali mest morajo dati zeleno luč tudi višje ustanove v Sloveniji, zato je ta predlog še vedno zelo oddaljen od resničnega preimenovanja.
Izvedena je bila tudi telefonska raziskava, v kateri je svoje glasove oddalo preko 600 gospodinjstev. Rezultati so pokazali, da predlog nima velike podpore, saj je več kot tri četrtine prebivalcev bila proti preimenovanju. Vendar če gre soditi po raziskavi, ki je bila izvedena glede prometa skozi prenovljeni Glavni trg (ko je dve tretjini prebivalcev glasovala, da se trg povsem zapre za promet pa so pozneje vseeno promet skozi trg uredili po svoje), se lahko zgodi, da tudi tokratni rezultati niso merodajni.
Večina se tako s tem predlogom ne strinja, saj bodo s preimenovanjem nastali tudi veliki stroški pri spreminjanju naslovov in dokumentov prebivalcev ter spreminjanja prometnih in drugih tabel. Opozarjajo tudi, da se ime Lotmerk uporablja med domačini in da ni potrebe, da smo pod tem imenom znani tudi drugod po Sloveniji. Vsako mesto, kraj, vas ima svoje domače ime, ki ga uporabljajo samo domačini, kar kraju daje poseben pečat. In tako naj tudi ostane, še dodajajo. Župan na to odgovarja, da ne bo potrebe po spreminjanju naslovov in ostalih dokumentov. Nekaj let, morda tudi več deset let bi bili v veljavi dvojni naslovi in bi na spremembo imena prehajali postopoma. Prehod bi bil podoben tistemu, ko smo v Sloveniji prešli na evro. S tem da bi ta prehod trajal več let.
Na nesmiselnost preimenovanja opozarjajo tudi zgodovinarji, ki navajajo, da je sprememba imena mesta redka in je upravičena ter smotrna zgolj v primerih, ko za to obstaja kak tehten razlog, ki ima recimo politično ozadje. Podoben primer je bilo mesto Titovo Velenje, ko se je sredi leta 1990 preimenovalo v Velenje. Preimenovanja ulic, cest, trgov, letališč so pogostejša in tudi razumnejša, saj preimenovanje imena celotnega mesta pomeni veliko večje stroške. Pri tem svetujejo, da se o spremembi imena mesta bolje razmisli in predlagajo, da je dovolj, če preimenujejo prenovljeni Glavni trg v Lotmerški trg.
Nenazadnje pa o spremembi ulic, trgov ali mest morajo dati zeleno luč tudi višje ustanove v Sloveniji, zato je ta predlog še vedno zelo oddaljen od resničnega preimenovanja.
