Kaj fali na lotmeršken Glovnen placi

Kaj fali na lotmeršken Glovnen ploci?

Več zaresen, malo za hec (kozerija)

Zdrafstvujte Prleki! Zavolo česa »zdrafstvujte« bote zazvedli na konci. Jas sen že malo zarostani Prlek, tak ka ne ven, či me bote fsi razmili. Polek tega neven, či me mote cajt po prleško razmiti. Zato sen na kunci prštima »prevod«, gi je ne prleška reč, zato ga nesmo trebali »prevajati«. Mi künštni Prleki smo nemščino, predelali na prleško, tak ka znomo obo špraha, enega malo bojše, drügega pa malo slapše. Temu se reče prestovlaje (überzecunga)

Negda so po Prlekiji roštanili Kruci, pa Türki, pa takši gi so za grofe, škofe al pa za sebe Prlekon tisto malo kaj so meli jemoli no štibre nabirali. Ve jas ne provin ka zaj takših nega, samo so lidje te gor prišli kak se jin lehko gor postovijo, gnes pa je to malo žmeče.

Najpret so na malo višišen ploci spovali cerkef, pa okoli je  zgrojo, za kero so se skrili no bronili pret nevolami.  Pomalen je plac okoli cerkve grota premali zato so začeli povati kuče okoli štirivoglotega  ploca, za kerega so fsi dali nekaj zemle, zato je ne bija ot nikoga. Na ploci so se zebrali gda je trebalo nekaj fkuper pogrüntati, napravili so sejem po celen ploci, op vejkih svetkih pa so meli veselice no procesije. Na zvünešji stroni kuč pa so meli koruožjoke, štale, hleve, kobače, listjake, mlake pa hajzle. Kuče okoli ploca so se fküp držole, met nekimi pa je bila pot s ploca na jive pa travnike. Tak nekak je grota Glovni ploc v Lotmerki.

Lotmerk pret vojnoj

Zato gi nesen bija polek nemren fčister zagvišno povedati kakši je bija glovni ploc ot kraja. Venda je bija blaten, mogoče je rosla tüdi kakša dreva gi je ostola ot pret, pa so jo meli za vesiti al pa prvezati tistega, gi ga trebalo kaštigati pret fsemi. Tüdi nekaj  lisenih kolof za prvezati živino je moglo biti, pa stüdenec so skopali, pa mlaka za rece je bila, ka so mele ge biti či je trebalo. Či je trebalo liden kaj naznaniti so f türni za fsakšo stvor drgačik zvonili, ka so po celen Lotmerki pa še okoli jega znali što gre, al kon mora priti, kaj je, al kaj napraviti. Ot kraja so venda za glavore  či so šteli gučati no viditi zebrani narod pustili štor, potli pa so napravili roteš s gajnkon no reston pot vüroj.

Tak so pomalen šli cajti, razbojnikof pret kerimi se je trebalo skrivati za zidon je sfalilo, prišli pa so drügi, gi so pomalen še gnes den tü. Lisene  kuče so zamejale lepe povane, mlako so zasipali, kole zmeknoli, štor pa je zgnilja. Vmes je prišla še küga pa so postavili spomin na jo. En cajt je son žalostno sta kviški, te pa so lotmeržonci rekli, ka bi bilo lepo či bi na ploci posadili dreve, pot jimi postavili klopi, ge pa se ne hodi no vozi pa posejali trovo pa rože. Kak je to zglednolo pret vojno lehko vidite na pileki.

Te so prišli Nemci, gi so drevo nücali za vesiti, trovo pa rože so malo zapüstili, pač pa so postavili dvo lautšprehara, gi so jih meli namesto zvonof, pa tüdi viditi so bili skoron kak zvoni. Še dobro, ka neso zavolo tega zvonof otpelali za kanone. Na pileki Glovnega ploca is 1942 sta obo lautšprehara zacajhnana. Lautšprehare so Nemci püstili komuniston, gi so jih nücali za isto kak Nemci, ve lautšprehari znojo fse guče. Enega so pret podrli drügi polek spomenika pa je bija do 2007. Takši lautšprehari so gnesden tak retki, ka so grotali tehnična kulturna herbija.

Po vojni so dreve lepo rosle, pot jimi so bile klopi, zato mon na dreve, grmovje, trovo no klopi lepe spomine. Po vročini je bilo na ploci dosti senčik, zemla se je ne preveč segrela, Tak ka odvečara ne bilo sparine. Zimzeleno grmovje no trova sta tüdi  vzimi spomijala Prleke na zemlo skere so zrasli. Gda sen hodja v Nižjo gimnazijo so pokockali glovno cesto skos Lotmerk, potli pa pomalen asfalterali ves šodrnati tol ploca. Kak je to vün vidilo poglednite na pilek f forbah. Škoda, ka se ne vidi klopotec, gi so ga gor devali pot jesen.  Zgodilo pa se je nekaj, na kaj neje nihče računja. Nateplo se je tejko aftof, ka Prleki neso več meli ge hoditi po Glovnen ploci. Zato so künštni Prleki gor prišli, ka bi na ploci, pa f celen Lotmerki bilo lepše, či bi afti vozili okoli Glovnega ploca kesneje pa tüdi skoron okoli celega Lotmerka. Na ploci pa bi se lehko natirovala deca, si dovala puseke mladina, penzjonisti pa bres  skrbi pomalen hodili.

Jas hodin v Lotmerk dvo al trikrot na leto. Naenkrat vidin Glovni ploc ves razrovani,. Pitan kaj se dogoja! Ja künštni Prleki so rekli, aftof na Glovnen ploci nede več. Zato

je nekaj važnih Prlekof, ki so bol pametni kak künštni Prleki  z nekšimi gi so ne Prleki, pač pa grozno pametni fküper stopilo no pogrüntalo. kak do predelali Glovni ploc.  Sen si misla, vredi je, mogoče ne glih trebalo odmah fseh dref vün zasekati. Pa bodo že zrasle, ve kda sen bija mali so ne bile vejke, sen reka son prisebi, ka mi nebi spočitali ka sen ne za kaj novega. S strohon sen pita ge je lautšprehar, či so ga shronili. Rekli so ka so ga vrgli na otpat. Ša sen glejat, či je še tan pa ga ne bilo. Tak sen gor priša, ka je kulturna herbija  ziher samo či so kulturni glavori, al pa je to važno za jihof kšeft, gi mu provijo politika. Ka je to ziher tak, sen vidja v Lublani. Negda glovna lublanska kasarna, gi jo je šejnka belgiski krol Poldek je lep zgled povaja pret 100 leti. Še JLA jo je 1986 renovirala po zapovidi Zavoda za spomeniško varstvo, na štukaturah pa so pomogali afstrijski meštri, tak ka je na konci notri no vüni bila takša kak za cesora Franca Jožefa.. V joj je bija nekda tüdi slavni K.u.K 17.krajnski pešpolk. Pa so jo venda zavolo tega, gi je bija v joj rest za Janšo dali  alternativnin kulturnikon, gi so jo tak predelali, ka ot jene muzejske herbije ne ostalo nič. Po drugi stroni pa v Lublani ne pistijo človeki, gi bi rat s svojimi penezi napravja multikulturni center s novo opero, tan ge zaj stoji, bojše je rečti se podira  nekda francjožefova  štala za oficerske vojaške kuje.  Razlogajo, ka je to povaje, gi mo vejko zgodovinsko no kulturno vrednost. Mislin si ka zato, gi so vjen Slovenci bili kujski hlopci.

Te pa enkrat po priden, no mon kaj viditi. Najpret mi je fejst zabegnolo, sen že misla, ka je s mojoj keblačo nekaj narobe. Primen se za jo, je še tü, zapren pa otpren oči, vidin isto. Glejan, vüra na rotešii je, türen je ta provi, Zupejova kuča se še ne podrla, blagovnica še sploh ne paše hcoj. Resen je, sen v Lotmerki, tan gi je negda bija  Glovni ploc.

Te pa si rečen, fstavi kuje pa dünkaj, ve si künšten. Premišlovlen no  štenderan, pa priden gor, ka so toti gi so spovali zajšji Glovni ploc napravili fse ka bi oživili kulturno herbijo, pa napravili tak kak to delajo v vejkih držovah v Ameriki, na Kitajsken, EU pa tudi indi. 

Lotmerk 1942

Prvo: Nekda f ot kraja je ploc venda bija blaten, zato so najega nasipali šoder z Müre. Kaj je šoder? Ja kamen venda, zaj pa momo piton, gi je tüdi s kamna.

Drügo: Drevje, grmovje no trovo ne nucamo, ve jih celi svet mo čiduže meje. Polek tega dref ne nücamo za vesiti, zato gi se vse več  lidi vesi samo.  Pa što de gnes še listje grabja?  Poleg tega pa smo dreve lepo posadili f piton,  une pa nečejo rasti. Dreve pa nas resen nedo zajebovale.

Tretjo: Lisenih kolof nemo meli zato, gi zgnilijo. Toti is rostfraja pa se tüdi lepo svetijo. Je resen, ka lisenega kola še bik ne moga zmeknoti, tote pa lehko podere fsakša kripa.

Štrto: Namesto stüdenca no mlake momo zaj nekši pitonerani zvir, gi bi ga venda bol nücali f Lublani pret đamijo za noge mujvati. Skünkačof pa tak nega več. Tüdi kobače, gi so negda bile na zvünešji stroni ploca smo zaj spovali notri is lesa, železa no plastike. (projektant je venda napisa: Nasproti klasičnim fasadam bo brezčasnost trga izražena z kubističnimi objekti iz modernih materialov)

Peto: Namesto štora za guč momo zaj gajnk. Tisti gi je na gaingi zaj vidi črez celi ploc, pa tüdi jega fsi vidijo, zato gi nega več tistega zelenega ščovja. Lehko pa namesto na gaik splezi na kobačo, tak ka de bol na sredini met lidmi. Tüdi lautšpreharof ne nücamo, ve zaj že fsaki pajzl mo takše, ka  ot jih glühi grotaš.

Šesto: Či nega trove, rož no drevja nega cvetof. Či nega cvetof nega čebel, čmeocof pa bocof, zato nega tüdi ftičof. Či nega ftičov ne treba na ploci stoti klopotec. Nekda so lidje po ploci hodili peški, aftof pa je ne bilo. Zaj jih tüdi nega aftof, bor dosti ne. Samo se mi vidi, ka je zavolo tega ne trebalo celega ploca razzrovati no spetonerati. Lehko bi samo kole postavili,  pa to takše gusnate, gi jih nebi moga štošte zmeknoti.pa lepši no faleši bi bili.

Gda sen to fsebi fse lepo pošlihta sen se spotja, ka smo mi nekši rod Ruson, toti pa mojo glovni Rdeči ploc, gi je glih tak ves zapetonerani, pa brez drevja, najen pa mojo nekšo kobačo s sprhnetin Ruson pot šajbo. Lehko ka je nekše sorte totnkomra. Na jo splezijo jihovi glavoši  gda glejajo procesije, gi jin provijo parade.

Pa glejan, či mojo Rusi mejmo tüdi mi. Momo župana, župnika, partije no nekaj Prlekof pa še več Neprlekof gi lehko hodijo f procesiji.  Kobač pa momo  hvala Bogi na ploci več kak Rusi. Edino nemamo sprhnetega Prleka, to pa zato gi ga nesmo dali pot šajbo, pač pa zakopali na brütif. No, tudi Egipčoni nemajo več faraonof, gi so sprhneli, ostale pa so totnkomre  žjihovimi slikami. Zaj venda že vete kaj fali na Glovnen ploci!

Eno kobačo na glovnen  ploci treba predelati f totnkomro, notri pa djati slike prleka pa dref, čmeocof, klopotcof, rec, skünkačof no drugih lepih stvari, gi nan jih je nekda posodja Stvornik.

Je pa tak. Kdo smo bili mlodi smo se najpret špilali potli pa radi meli na našen Placi. Zajšja pa kesneša deca do se na svojen, gi de jin ga mogoče po nehče prerova no predela. Pa do rekli ka je pret bija lepši.

Fse vos lepo pozdrovla Ivek

Zahvola gre mojemu kameradi Frideki, gi je pileke zrihta no toto pisaje pregledna, popravja, pa na provi prleški guč naštima.