Druženje ob branju, deklamiranju in petju Prešernove poezije

Ni se sicer zgodilo na Starem trgu pod lipo zeleno, ampak nedaleč vstran v ljutomerskem hotelu – v nedeljo popoldan na slovenski državni praznik – na dan kulture. Tudi plesali nismo, a približno 40 častilcev poezije (seveda tudi Prešernovih verzov) je na pobudo Območne izpostave JSKD Ljutomer prešerno pozdravilo ta naš premalo cenjeni praznik. Prišli smo, da bi obudili verze, ki nam jih je pesnik položil na dušo in v srce. Družili smo se starejši z mlajšimi (najmlajši častilec je bil še v vozičku), poklicni poznavalci literature z ljubitelji. Povedali smo tudi kaj o tem, da danes veliko starejših še zna na pamet povedati kako (Prešernovo) pesem, pogrešamo pa mlade, ki bi se lahko kosali z njimi. Slišali smo tudi Prešerna v angleščini in soglašali z ugotovitvijo, kako težko je take mojstrovine tudi mojstrsko prevesti. Potarnali smo tudi o tem, kako okoreli smo Slovenci, ko je potrebno izobesiti svojo zastavo (tudi ob kulturnem prazniku).

Pa vendar nismo samo govorili. Bili smo počaščeni, da smo lahko prisluhnili prijaznim fantom Ljutomerskega okteta, ki so s svojim ubranim in tenkočutnim petjem dodali celotnemu druženju svoj žlahtni pridih (in to kot zasluženi nosilci letošnje Miklošičeve nagrade).

Skratka, bil je lep popoldan. Prešeren bi nas bil gotovo vesel.