Jožefa Kovačič iz Logarovcev je praznovala svoj 102. rojstni dan
Kljub letom je slavljenka še kar vitalna in prava prleškega ženica
Jožefa Kovačič
V Logarovcih v občini Križevci pri Ljutomeru je v četrtek, 12. februarja, na svojem domu praznovala svoj 102. rojstni dan Jožefa Kovačič, po domače jo kličejo Zefika. Čeprav nikoli ni bila poročena, je na stara leta še vedno dobrega zdravja in spomina. Navkljub visoki starosti nam je ob obisku dejala, da se še kar dobro počuti.
Jožefa je pred 102. leti na svet prijokala v prleški vasici Terbegovci
pri Svetem Juriju ob Ščavnici. V svojem dolgoletnem življenje je
marsikaj doživela in preživela, tako prvo in drugo svetovno vojno, pa
številne gospodarske in politične spremembe v sedanji državi Sloveniji.
Svoje otroštvo je odraščala v kmečki družini, kar nekaj let je bila
zaposlena v Srbiji, bila tudi na delu v Kočevju, nazadnje pa je bila
zaposlena do upokojitve v tekstilni tovarni v Mariboru. V Logarovcih na
babičini domačiji pa živi že 52 let, v krogu nečaka Milana, njegove
žene Milene in pranečakinje Barbare, ki lepo skrbijo za teto.
Jožefa preživlja jesen življenja mirno in spokojno. Je vesela prleška ženica, vedno nasmejana in dobre volje, kajti vsakemu, ki jo obišče in ji poda roko z njim tudi pokramlja. Spomni ji kljub letom še vedno uhajajo v mladostna leta, ko je morala veliko delati. Nekoč je bila dobra kuharica. Sedaj, ko so njena leta in njen korak bolj počasnejši, pa veliko časa preživi v svojem stanovanju, kjer si urice krajša s petjem domačih pesmi ali z molitvijo. Predvsem poleti je Jožefa veliko na svežem zraku in soncu, rada posluša ptičje petje in se igra z domačimi mucami.
Ko je še bila pri močeh je rada zahajala k svetim mašam v domačo župnijsko cerkev v Križevce pri Ljutomeru. Jožefa je bila pred leti še aktivna članica gasilskega društva Logarovci, danes je njena najstarejša članica, na njeno bogato gasilsko zapuščino pa so ponosni tudi v Gasilski zvezi Križevci pri Ljutomeru. V sebi pa je vedno nosila čut – dobrodelno noto pomagati tistim, ki so pomoči potrebni, zato je bila vrsto let tudi aktivna v Krajevni organizaciji Rdečega križa Logarovci. Čeprav je v preteklosti veliko delala, pravi, da jo je delo veselilo in krepilo.
Njen delovnik se začne z jutranjo kavico in zajtrkom, nato je nekaj časa še z domačimi, po kosilu pa sledi počitek. Kljub letom se še vedno sama uredi in pospravi posteljo. Tudi tokrat nam je zaupala njen recept za dolgo življenje »zmerno življenje in uživanje domače hrane« ter v isti sapi naglasila, da je bila celo življenje samska, brez moža in otrok, kar je po njenih besedah prav gotovo trden dokaz, da tako dolgo živi. Ob obisku nam je dejala, da je sicer vesela, da se je učakala tako visoke starosti in je menda ena od najstarejših ljudi v tem delu Prlekije.
Domači so ji za njen življenjski jubilej pripravili slavje na kar se je še posebej razveselila, da na jesen življenja ni pozabljena. Čeprav je njen korak že stopil v 103. leto življenja smo se od nje poslovili s stiskom roke, ji zaželeli še naprej veliko trdnega zdravja in veselih trenutkov življenja. Njen nasmeh je žarel kar od sreče, da smo se prav na njen rojstni dan oglasili pri njej v Logarovcih, kajti, ko je človek star, pravi slavljenka, je od vseh pozabljen.
V življenju je mnogo pretrpela, njen prispevek pa je danes čutiti tudi v vasi Logarovci, v občini Križevci pri Ljutomeru in župniji Križevci pri Ljutomeru. Od nje smo se poslovili z željo, da se drugo leto spet snidemo, ko bo obrnila 103. list svojega življenja.
Jožefa preživlja jesen življenja mirno in spokojno. Je vesela prleška ženica, vedno nasmejana in dobre volje, kajti vsakemu, ki jo obišče in ji poda roko z njim tudi pokramlja. Spomni ji kljub letom še vedno uhajajo v mladostna leta, ko je morala veliko delati. Nekoč je bila dobra kuharica. Sedaj, ko so njena leta in njen korak bolj počasnejši, pa veliko časa preživi v svojem stanovanju, kjer si urice krajša s petjem domačih pesmi ali z molitvijo. Predvsem poleti je Jožefa veliko na svežem zraku in soncu, rada posluša ptičje petje in se igra z domačimi mucami.
Ko je še bila pri močeh je rada zahajala k svetim mašam v domačo župnijsko cerkev v Križevce pri Ljutomeru. Jožefa je bila pred leti še aktivna članica gasilskega društva Logarovci, danes je njena najstarejša članica, na njeno bogato gasilsko zapuščino pa so ponosni tudi v Gasilski zvezi Križevci pri Ljutomeru. V sebi pa je vedno nosila čut – dobrodelno noto pomagati tistim, ki so pomoči potrebni, zato je bila vrsto let tudi aktivna v Krajevni organizaciji Rdečega križa Logarovci. Čeprav je v preteklosti veliko delala, pravi, da jo je delo veselilo in krepilo.
Njen delovnik se začne z jutranjo kavico in zajtrkom, nato je nekaj časa še z domačimi, po kosilu pa sledi počitek. Kljub letom se še vedno sama uredi in pospravi posteljo. Tudi tokrat nam je zaupala njen recept za dolgo življenje »zmerno življenje in uživanje domače hrane« ter v isti sapi naglasila, da je bila celo življenje samska, brez moža in otrok, kar je po njenih besedah prav gotovo trden dokaz, da tako dolgo živi. Ob obisku nam je dejala, da je sicer vesela, da se je učakala tako visoke starosti in je menda ena od najstarejših ljudi v tem delu Prlekije.
Domači so ji za njen življenjski jubilej pripravili slavje na kar se je še posebej razveselila, da na jesen življenja ni pozabljena. Čeprav je njen korak že stopil v 103. leto življenja smo se od nje poslovili s stiskom roke, ji zaželeli še naprej veliko trdnega zdravja in veselih trenutkov življenja. Njen nasmeh je žarel kar od sreče, da smo se prav na njen rojstni dan oglasili pri njej v Logarovcih, kajti, ko je človek star, pravi slavljenka, je od vseh pozabljen.
V življenju je mnogo pretrpela, njen prispevek pa je danes čutiti tudi v vasi Logarovci, v občini Križevci pri Ljutomeru in župniji Križevci pri Ljutomeru. Od nje smo se poslovili z željo, da se drugo leto spet snidemo, ko bo obrnila 103. list svojega življenja.
