Pupki in rosnice med prvimi rešenimi dvoživkami letos
Da bi problematiko približali prebivalstvu in odločevalcem, so pripravili tudi krajše predavanje v Križevcih, 6. 3. 2015 ob 18.30 v sejni sobi občine
Navaden pupek
V Borecih je te dni še posebej živahno, saj so se začele selitve dvoživk. Nekaj prostovoljcev je včeraj napelo folije, potem ko smo par večerov zapored že prenašali prve rosnice in navadne pupke.
Pravo gnečo na cesti pa pričakujemo šele, ko se bodo na pot odpravile
krastače. Te se selijo v eksplozivnih valih in so tudi najbolj počasne
zaradi krajših nog in dodatno obtežene s samci. Nosijo jih na hrbtu na
dolgi poti iz gozdov v vode, kjer bodo odložile mrest. Njihovo življenje
se ponavadi konča na kakšni prometni cesti, ki je potem poimenovana
črna točka in takih je v Pomurju precej. Ker ob teh prizorih nismo
želeli ostati ravnodušni, se nas ponavadi zbere nekaj prostovoljcev, ki s
kantami oprezamo za dvoživkami ob robovih cest, da jih prenesemo na
varno, preden bi jih zmel kak avto, tovornjak ali traktor. V Borecih se
promet stalno povečuje in četudi si prizadevamo za trajne rešitve, je
težko doseči posluh pri naših lokalnih svetnikih že pri nabavi folij.
Tudi te imamo letos še sposojene, nato pa bodo šle drugam, kajti črnih
točk je ogromno.
Da bi problematiko približali prebivalstvu in odločevalcem, smo pripravili krajše predavanje v Križevcih, 6. 3. 2015 ob 18.30 v sejni sobi občine, na katerega vabimo Prleke in ostale, ki jih to zanima. Seveda vabimo tudi na same lokacije (Boreci, Blaguš, Ledavsko jezero, Petanjci, Črešnjevci, Podgrad...), pomoč pri prenašanju je vedno dobrodošla in ni je večje rekreacije, ko tekaš za žabami več ur, ob tem pa še skrbiš za dober namen, si v stiku z naravo in pozitivno naravnanimi ljudmi. Skratka, to je žabji wellness in naravni antidepresiv. Zastonj. Kdo bi želel več?
Vendarle, bilo bi preveč optimistično, če bi od vseh ljubiteljev narave in živali pričakovali, da si kar vsi želijo prijeti v roke žabo. Je pa možno vsaj apelirati: vsi zdaj že veste, na katerih odsekih žabe prečakajo ceste in ob katerih časih dneva je to najbolj kritično (ob mraku in zvečer, včasih tudi dopoldne). Če ne morete drugače pomagati, vas prosimo, da si izberete kake druge ceste. Tudi v Borecih se nekoč nikomur ni dalo po makadamski bližnjici in je kljub vsemu vsakdo prišel iz Križevec v Logarovce ali proti Juriju po kakšni drugi poti in menda je to danes še vedno možno.
Konec koncev ne pričakujemo, da bodo ljudje končno postali ljubitelji žab, plazilcev, hroščev in drugih dvoživk, vendarle pa jih ni treba odganjati ali celo pobijati, če se komu slučajno še vedno gnusijo. Lahko jih pustite pri miru. So izjemno koristne, popolnoma neškodljive in so ogrožene, pa tudi z zakonom zaščitene, razen tega pa pomembne za prehrano nekaterih ptic in drugih živali ter so pokazateljice stanja okolja v katerem živimo. Za to pa nam ne bi smeli biti vseeno.
Kdor pa se morebiti želi priključiti na kakšni točki, je pomembno, da vendarle upošteva nekaj osnovnih pravil - zaradi svojega varstva, kot tudi zaradi samih dvoživk, za katere ni vseeno, s kakimi rokami jih primemo. V tem primeru si predhodno preberite navodila za prostovoljce na tej strani:
www.pomagajmo-zabicam.si/kako
Sproti v tem času obveščamo o dogajanju v Borecih tudi na naši fb strani, vabljeni k ogledu in komentiranju:
www.facebook.com/zabapupekprlek
Na splošno pa boste dobili informacije o dvoživkah tudi na straneh Herpetološkega društva:
www.herpetolosko-drustvo.si
Torej, ljubitelji narave in živali, dvignite se iz foteljev in stopite žabam na pomoč!
Vesna Kitthiya
Da bi problematiko približali prebivalstvu in odločevalcem, smo pripravili krajše predavanje v Križevcih, 6. 3. 2015 ob 18.30 v sejni sobi občine, na katerega vabimo Prleke in ostale, ki jih to zanima. Seveda vabimo tudi na same lokacije (Boreci, Blaguš, Ledavsko jezero, Petanjci, Črešnjevci, Podgrad...), pomoč pri prenašanju je vedno dobrodošla in ni je večje rekreacije, ko tekaš za žabami več ur, ob tem pa še skrbiš za dober namen, si v stiku z naravo in pozitivno naravnanimi ljudmi. Skratka, to je žabji wellness in naravni antidepresiv. Zastonj. Kdo bi želel več?
Vendarle, bilo bi preveč optimistično, če bi od vseh ljubiteljev narave in živali pričakovali, da si kar vsi želijo prijeti v roke žabo. Je pa možno vsaj apelirati: vsi zdaj že veste, na katerih odsekih žabe prečakajo ceste in ob katerih časih dneva je to najbolj kritično (ob mraku in zvečer, včasih tudi dopoldne). Če ne morete drugače pomagati, vas prosimo, da si izberete kake druge ceste. Tudi v Borecih se nekoč nikomur ni dalo po makadamski bližnjici in je kljub vsemu vsakdo prišel iz Križevec v Logarovce ali proti Juriju po kakšni drugi poti in menda je to danes še vedno možno.
Konec koncev ne pričakujemo, da bodo ljudje končno postali ljubitelji žab, plazilcev, hroščev in drugih dvoživk, vendarle pa jih ni treba odganjati ali celo pobijati, če se komu slučajno še vedno gnusijo. Lahko jih pustite pri miru. So izjemno koristne, popolnoma neškodljive in so ogrožene, pa tudi z zakonom zaščitene, razen tega pa pomembne za prehrano nekaterih ptic in drugih živali ter so pokazateljice stanja okolja v katerem živimo. Za to pa nam ne bi smeli biti vseeno.
Kdor pa se morebiti želi priključiti na kakšni točki, je pomembno, da vendarle upošteva nekaj osnovnih pravil - zaradi svojega varstva, kot tudi zaradi samih dvoživk, za katere ni vseeno, s kakimi rokami jih primemo. V tem primeru si predhodno preberite navodila za prostovoljce na tej strani:
www.pomagajmo-zabicam.si/kako
Sproti v tem času obveščamo o dogajanju v Borecih tudi na naši fb strani, vabljeni k ogledu in komentiranju:
www.facebook.com/zabapupekprlek
Na splošno pa boste dobili informacije o dvoživkah tudi na straneh Herpetološkega društva:
www.herpetolosko-drustvo.si
Torej, ljubitelji narave in živali, dvignite se iz foteljev in stopite žabam na pomoč!
Vesna Kitthiya
