Na zboru krajanov v Šalincih potekala burna debata glede gradnje podvoza
Med krajane sta prišla predstavnika investitorja, Bojan Vogrinec in Marko Movrin, ki sta pojasnila nekatere zadeve v zvezi z gradnjo podvoza na Grlavi
Bojan Vogrinec in Marko Movrin
Na zboru krajanov Krajevne skupnosti Krištanci, Šalinci, Grlava, ki so ga pripravili v sredo, 4. marca, v
prostorih PGD Šalinci, so med drugim govorili
o elektrifikaciji in rekonstrukciji proge Pragersko-Hodoš in o gradnji podvoza na Grlavi, ki se gradi pod železniško
progo. Ta krajanom povzroča precej nevšečnosti, še posebej Sonji Filipič, saj podvoz gre neposredno ob njeni hiši.
Krajani si podvoza niso želeli
Vse skupaj se je začelo že leta 2009, ko so podvoz umestili med naseljema Krištanci in Grlavo. Po mnenju krajanov je podvoz na tem mestu nepotreben, saj se nedaleč stran železniška proga križa z regionalno cesto Ljutomer-Križevci, ki je neprimerno bolj prevozna in bi po mnenju večine gradnja podvoza tam bila bolj smiselna, a so tam uredili le zavarovan prehod. Krajani so že na javni razgrnitvi projektne dokumentacije opozarjali na neposredno bližino hiš, a so odgovorni vztrajali in ga na podlagi sprejetega državnega prostorskega načrta umestili v to okolje.
Da bi se krajanom pojasnilo nekatere zadeve v zvezi z gradnjo tega podvoza, so medse povabili predstavnika investitorja. Bojan Vogrinec, z Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Direkcije RS za infrastrukturo - sektor za železnice in Marko Movrin, predstavnik Družbe za razvoj infrastrukture (DRI), sta tako zbranim podala informacije glede nadaljnjega poteka gradnje in reševanja nastale situacije.
Višji stroški, večja varnost
Bojan Vogrinec je pojasnil, zakaj se na Grlavi sploh dela podvoz ter zavrnil nekatera namigovanja, da bi se projektant naj celo zmotil in namesto na regionalno cesto, podvoz umestil na lokacijo, kjer se sedaj gradi. Kot je dejal, lokacije na podlagi študije določi Komisija za nivojske prehode. Da bi zadostili zakonodaji na tem področju, bi morali cesto, ki poteka preko železniške proge, precej dvigniti, saj železnica tu poteka po nasipu, ob tem pa bi nastali visoki podporni zidovi. Zato se je komisija odločila, da se na tem mestu uredi podvoz, čeprav so s tem stroški nekoliko višji. Pri tem pa je izpostavil, da je s tem varnost na dosti višjem nivoju, kot če bi tu uredili nivojsko križanje. Marko Movrin je v uvodu pojasnil postopek in časovni okvir pridobivanja dovoljenj ter kako je ta podvoz bil umeščen v ta prostor.
Hiše ne bodo odkupili, iskanje rešitve po sodni poti
Besedo so dobili tudi krajani, ki so se udeležili zbora. Največ je seveda bilo govora o hiši Sonje Filipič, kateri so se za potrebe dokončanja podvoza in dovozne ceste na železniško postajo približali dobesedno na nekaj centimetrov. Kot je povedala Sonja si niti približno ni predstavljala, da bo gradbišče tako blizu hiše in da so se ji s tem bistveno poslabšale bivanjske razmere, stanje pa se iz dneva v dan le še poslabšuje. Poleg tega se je projekt sproti spreminjal, tako da so komaj na terenu prav videli kako bo vse skupaj izgledalo.
Za potrebe gradnje podvoza so naknadno porušili dve hiši, investitor pa jim je takrat zagotovil, da drugih stanovanjskih hiš ne bodo ogrožali in ji tudi niso ponudili odkupa hiše. A je sedaj vidno, da bi takrat bilo treba porušiti vsaj še njeno hišo. Na zboru so tako krajani tudi zahtevali, da bi se hiša Sonje Filipič odkupila, a je Vogrinec pojasnil, da za to ni denarja. Obljubil je le, da ji bodo odpravili poškodbe na objektu, ki so nastale med gradnjo podvoza.
Sonja pa se je odločila, da se bo borila naprej. Kot pravi bo izkoristila vsa pravna sredstva, da prepriča odgovorne v projektu, da je bila zavedena in ji ni bilo predstavljeno dejansko stanje, kako bo ta podvoz umeščen v ta prostor. Pri tem jo podpirajo tudi sokrajani.
Na očitke, da je podvoz že zdaj zaradi podtalnice in ob dežju zalit in da bo pozneje le še huje, je Movrin pojasnil, da so električne potopne črpalke, ki so nameščene v podvozu, namenjene izčrpavanju meteorne vode v primeru dežja. Sam podvoz pa je grajen v kesonski izvedbi, kar pomeni, da je v bistvu bazen, ki preprečuje vdor podtalnice v sam objekt. Samo črpališče ima predviden tudi agregat, ki se vklopi v primeru izpada električne energije in skrbi za nemoteno delovanje črpalk.
Pri sosednji hiši zaprt dovoz do hiše, ceste uničene
Izvajalec del, SPG Pomgrad, naj bi ustrezna dovoljenja za zapore in obvoze dobil šele pred nekaj dnevi, čeprav se dela izvajajo že od oktobra lani. Obvoz naj bi potekal tudi po zemljišču nekaterih krajanov, od katerih nimajo dovoljenj, pri hiši Kreftovih pa so s tem, ko so uredili obvoz, zaprli dovoz do hiše, ki ga sedaj sploh nimajo, a ga nujno potrebujejo za potrebe dovoza rešilca.
Na zboru so se krajani tudi upravičeno spraševali, kdo jim bo ceste skozi vasi, ki so bile zgrajene s samoprispevkom, povrnil v stanje pred gradnjo. Te so sedaj od težkega tovornega prometa praktično uničene, pod cesto je speljan tudi vodovod, ki je prav tako načet. Glede tega jim je odgovoril direktor Občinske uprave Občine Ljutomer, Tomislav Zrinski, ki je bil prisoten. Pojasnil je, da se je skozi naselja izvajal tudi projekt izgradnje vodovoda in je v sklopu tega predvidena preplastitev celotnega cestišča, kjer mora izvajalec cesto povrniti v prvotno stanje.
Promet skozi podvoz bo stekel konec aprila
Movrin je še krajanom pojasnil, kdaj bodo dela končana. Pogodba predvideva, da se dela popolnoma zaključijo do 23. junija, ko bo izgrajen nivojski prehod in urejeno postajališče. Do naslednje sobote je predvideno končanje vseh glavnih betonerskih del, potem pa se začne z izvedbo cestne infrastrukture. V drugi polovici aprila je predvideno asfaltiranje, sama preusmeritev prometa v podvoz pa je predvidena konec aprila. Potem še sledi dober mesec zaključnih del, zasaditve, urejanje zasipov, ukinitve cest ter pospravljanje gradbišča.
Problematika vodotokov
Na zboru krajanov so govorili še o problematiki vodotokov, kjer se ob večjih nalivih ti vodotoki napolnijo z vodo in poplavljajo dvorišča in tudi kletne prostore stanovanjskih hiš. Poplavljanje je posledica tega, ker se ti vodotoki ne čistijo redno, za kar po besedah Antona Kusteca iz Agencije RS za okolje primanjkuje denarja. Ob tem so tudi lastniki zemljišč na določenih odsekih zasipali nekatere jarke ter s tem vodotoke naredili še dodatno nepretočne ob večjih nalivih.
Vse skupaj se je začelo že leta 2009, ko so podvoz umestili med naseljema Krištanci in Grlavo. Po mnenju krajanov je podvoz na tem mestu nepotreben, saj se nedaleč stran železniška proga križa z regionalno cesto Ljutomer-Križevci, ki je neprimerno bolj prevozna in bi po mnenju večine gradnja podvoza tam bila bolj smiselna, a so tam uredili le zavarovan prehod. Krajani so že na javni razgrnitvi projektne dokumentacije opozarjali na neposredno bližino hiš, a so odgovorni vztrajali in ga na podlagi sprejetega državnega prostorskega načrta umestili v to okolje.
Da bi se krajanom pojasnilo nekatere zadeve v zvezi z gradnjo tega podvoza, so medse povabili predstavnika investitorja. Bojan Vogrinec, z Ministrstva za infrastrukturo in prostor, Direkcije RS za infrastrukturo - sektor za železnice in Marko Movrin, predstavnik Družbe za razvoj infrastrukture (DRI), sta tako zbranim podala informacije glede nadaljnjega poteka gradnje in reševanja nastale situacije.
Višji stroški, večja varnost
Bojan Vogrinec je pojasnil, zakaj se na Grlavi sploh dela podvoz ter zavrnil nekatera namigovanja, da bi se projektant naj celo zmotil in namesto na regionalno cesto, podvoz umestil na lokacijo, kjer se sedaj gradi. Kot je dejal, lokacije na podlagi študije določi Komisija za nivojske prehode. Da bi zadostili zakonodaji na tem področju, bi morali cesto, ki poteka preko železniške proge, precej dvigniti, saj železnica tu poteka po nasipu, ob tem pa bi nastali visoki podporni zidovi. Zato se je komisija odločila, da se na tem mestu uredi podvoz, čeprav so s tem stroški nekoliko višji. Pri tem pa je izpostavil, da je s tem varnost na dosti višjem nivoju, kot če bi tu uredili nivojsko križanje. Marko Movrin je v uvodu pojasnil postopek in časovni okvir pridobivanja dovoljenj ter kako je ta podvoz bil umeščen v ta prostor.
Hiše ne bodo odkupili, iskanje rešitve po sodni poti
Besedo so dobili tudi krajani, ki so se udeležili zbora. Največ je seveda bilo govora o hiši Sonje Filipič, kateri so se za potrebe dokončanja podvoza in dovozne ceste na železniško postajo približali dobesedno na nekaj centimetrov. Kot je povedala Sonja si niti približno ni predstavljala, da bo gradbišče tako blizu hiše in da so se ji s tem bistveno poslabšale bivanjske razmere, stanje pa se iz dneva v dan le še poslabšuje. Poleg tega se je projekt sproti spreminjal, tako da so komaj na terenu prav videli kako bo vse skupaj izgledalo.
Za potrebe gradnje podvoza so naknadno porušili dve hiši, investitor pa jim je takrat zagotovil, da drugih stanovanjskih hiš ne bodo ogrožali in ji tudi niso ponudili odkupa hiše. A je sedaj vidno, da bi takrat bilo treba porušiti vsaj še njeno hišo. Na zboru so tako krajani tudi zahtevali, da bi se hiša Sonje Filipič odkupila, a je Vogrinec pojasnil, da za to ni denarja. Obljubil je le, da ji bodo odpravili poškodbe na objektu, ki so nastale med gradnjo podvoza.
Sonja pa se je odločila, da se bo borila naprej. Kot pravi bo izkoristila vsa pravna sredstva, da prepriča odgovorne v projektu, da je bila zavedena in ji ni bilo predstavljeno dejansko stanje, kako bo ta podvoz umeščen v ta prostor. Pri tem jo podpirajo tudi sokrajani.
Na očitke, da je podvoz že zdaj zaradi podtalnice in ob dežju zalit in da bo pozneje le še huje, je Movrin pojasnil, da so električne potopne črpalke, ki so nameščene v podvozu, namenjene izčrpavanju meteorne vode v primeru dežja. Sam podvoz pa je grajen v kesonski izvedbi, kar pomeni, da je v bistvu bazen, ki preprečuje vdor podtalnice v sam objekt. Samo črpališče ima predviden tudi agregat, ki se vklopi v primeru izpada električne energije in skrbi za nemoteno delovanje črpalk.
Pri sosednji hiši zaprt dovoz do hiše, ceste uničene
Izvajalec del, SPG Pomgrad, naj bi ustrezna dovoljenja za zapore in obvoze dobil šele pred nekaj dnevi, čeprav se dela izvajajo že od oktobra lani. Obvoz naj bi potekal tudi po zemljišču nekaterih krajanov, od katerih nimajo dovoljenj, pri hiši Kreftovih pa so s tem, ko so uredili obvoz, zaprli dovoz do hiše, ki ga sedaj sploh nimajo, a ga nujno potrebujejo za potrebe dovoza rešilca.
Na zboru so se krajani tudi upravičeno spraševali, kdo jim bo ceste skozi vasi, ki so bile zgrajene s samoprispevkom, povrnil v stanje pred gradnjo. Te so sedaj od težkega tovornega prometa praktično uničene, pod cesto je speljan tudi vodovod, ki je prav tako načet. Glede tega jim je odgovoril direktor Občinske uprave Občine Ljutomer, Tomislav Zrinski, ki je bil prisoten. Pojasnil je, da se je skozi naselja izvajal tudi projekt izgradnje vodovoda in je v sklopu tega predvidena preplastitev celotnega cestišča, kjer mora izvajalec cesto povrniti v prvotno stanje.
Promet skozi podvoz bo stekel konec aprila
Movrin je še krajanom pojasnil, kdaj bodo dela končana. Pogodba predvideva, da se dela popolnoma zaključijo do 23. junija, ko bo izgrajen nivojski prehod in urejeno postajališče. Do naslednje sobote je predvideno končanje vseh glavnih betonerskih del, potem pa se začne z izvedbo cestne infrastrukture. V drugi polovici aprila je predvideno asfaltiranje, sama preusmeritev prometa v podvoz pa je predvidena konec aprila. Potem še sledi dober mesec zaključnih del, zasaditve, urejanje zasipov, ukinitve cest ter pospravljanje gradbišča.
Problematika vodotokov
Na zboru krajanov so govorili še o problematiki vodotokov, kjer se ob večjih nalivih ti vodotoki napolnijo z vodo in poplavljajo dvorišča in tudi kletne prostore stanovanjskih hiš. Poplavljanje je posledica tega, ker se ti vodotoki ne čistijo redno, za kar po besedah Antona Kusteca iz Agencije RS za okolje primanjkuje denarja. Ob tem so tudi lastniki zemljišč na določenih odsekih zasipali nekatere jarke ter s tem vodotoke naredili še dodatno nepretočne ob večjih nalivih.
