Blagoslovili portret dobrotnika Marijanišča v Veržeju dr. Ernesta Frumna
Inšpektor salezijanske skupnosti v Sloveniji Janez Potočnik je blagoslovil portret dr. Ernesta Frumna
Blagoslov portreta dr. Ernesta Frumna
Ob 10. obletnici Zavoda Marianum Veržej je Salezijanska skupnost Veržej v petek, 13. marca, pripravila Kovačičev večer, na katerem so med drugim v Marijanišču v Veržeju blagoslovili portret velikega dobrotnika obnove Marijanišča v Veržeju, nekdanjemu gojencu Salezijanskega dijaškega doma Martinišče v Murski Soboti dr. Ernesta Frumna.
Dogodka blagoslovitve so se v Veržeju udeležili poleg veržejskih
salezijancev, še ostali salezijanci iz Slovenije in od drugod, verniki
župnije Veržej, nečakinja Angela Frumen in ostali Frumnovi sorodniki iz
Otovcev na Goričkem.
Dr. Ernest Frumen se je rodil 5. 7. 1916 v Otovcih na Goričkem. Gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti in Ljubljani. Po študiju prava na Univerzi v Ljubljani je bil leta 1942 promoviran za doktorja prava. Ko je bilo konec druge svetovne vojne je odšel kot emigrant v Kanado. Kot večina Slovencev se je tudi on hitro znašel in se zaposlil pri naftnem podjetju, kjer so mu kmalu zaupali tudi večje odgovornosti, bil pa je tudi pravi znanstvenik. V bližini Hamiltona se je občasno srečaval s salezijanci, ki delujejo v župniji sv. Gregorija Velikega. Dr. Ernest Frumen je umrl leta 2013 v domu starejših v Hamiltonu. Pogreb doma v rodnem Prekmurju na pokopališču v Otovcih (župnija Grad) pa je bil 19. oktobra leta 2014.
Dr. Ernest Frumen je rad večkrat dejal »Če sem danes to, kar sem, potem je to po zaslugi Martinišča in vzgoje, ki sem jo prejel v njem«. Vse skozi je bil prepričan, da je najboljša med vsemi naložbami za prihodnost naložba v dobro vzgojo mladine. Ob tej priložnosti je pred novim spominskim obeležjem dr. Ernestu Frumnu v čast in v zahvalo pri obnovi Marijanišča v Veržeju, spregovoril inšpektor Salezijanske skupnosti v Sloveniji Janez Potočnik, ki je orisal lik njegovega življenja, kot tudi velikega dobrotnika in hkrati tudi blagoslovil novo veržejsko spominsko obeležje.
Ob tej priložnosti je moška vokalna skupina Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej zapela nekaj cerkvenih in slovenskih pesmi. Na ta način so se salezijanci spomnili na svojega velikega dobrotnika dr. Ernesta Frumna in v njegovo čast in spomin v sobi spomina v Marijanišču, kjer so še drugi dobrotniki, dali v steno njegov portret, da si bodo zanamci in drugi obiskovalci Marijanišča lahko ogledali, kdo vse je pomagal pri obnovi Marijanišča.
Dr. Ernest Frumen se je rodil 5. 7. 1916 v Otovcih na Goričkem. Gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti in Ljubljani. Po študiju prava na Univerzi v Ljubljani je bil leta 1942 promoviran za doktorja prava. Ko je bilo konec druge svetovne vojne je odšel kot emigrant v Kanado. Kot večina Slovencev se je tudi on hitro znašel in se zaposlil pri naftnem podjetju, kjer so mu kmalu zaupali tudi večje odgovornosti, bil pa je tudi pravi znanstvenik. V bližini Hamiltona se je občasno srečaval s salezijanci, ki delujejo v župniji sv. Gregorija Velikega. Dr. Ernest Frumen je umrl leta 2013 v domu starejših v Hamiltonu. Pogreb doma v rodnem Prekmurju na pokopališču v Otovcih (župnija Grad) pa je bil 19. oktobra leta 2014.
Dr. Ernest Frumen je rad večkrat dejal »Če sem danes to, kar sem, potem je to po zaslugi Martinišča in vzgoje, ki sem jo prejel v njem«. Vse skozi je bil prepričan, da je najboljša med vsemi naložbami za prihodnost naložba v dobro vzgojo mladine. Ob tej priložnosti je pred novim spominskim obeležjem dr. Ernestu Frumnu v čast in v zahvalo pri obnovi Marijanišča v Veržeju, spregovoril inšpektor Salezijanske skupnosti v Sloveniji Janez Potočnik, ki je orisal lik njegovega življenja, kot tudi velikega dobrotnika in hkrati tudi blagoslovil novo veržejsko spominsko obeležje.
Ob tej priložnosti je moška vokalna skupina Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej zapela nekaj cerkvenih in slovenskih pesmi. Na ta način so se salezijanci spomnili na svojega velikega dobrotnika dr. Ernesta Frumna in v njegovo čast in spomin v sobi spomina v Marijanišču, kjer so še drugi dobrotniki, dali v steno njegov portret, da si bodo zanamci in drugi obiskovalci Marijanišča lahko ogledali, kdo vse je pomagal pri obnovi Marijanišča.
