Država sprostila sredstva za poplačilo del na pomurskem vodovodu občinam
Franc Jurša je na seji DZ RS zastavil poslansko vprašanje glede usklajevanja pokojnin in o pomurskem vodovodu
Franc Jurša
Franc Jurša, vodja poslanske skupine DeSUS, je v ponedeljek, 30. marca, na 6. redni seji Državnega zbora RS zastavil poslansko vprašanje glede usklajevanja pokojnin predsedniku vlade dr. Miru Cerarju.
Na isti seji je Jurša postavil tudi poslansko vprašanje o pomurskem vodovodu in sicer Alenki Smerkolj, ministrici brez resorja, pristojni za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Kot je znano, je eden izmed zadnjih zapletov pri gradnji pomurskega vodovoda ta, da je država ustavila plačila za opravljena dela, tako da je z njimi zamujala že več kot dva meseca. Po zagotovoilih ministrice pa naj bi ta zaplet bil sedaj odpravljen in bodo občine denar dobile oz. so ga že.
Spodaj lahko preberete celoten magnetogram obeh vprašanj in odgovorov.
Spodaj lahko preberete celoten magnetogram obeh vprašanj in odgovorov.
USTNO POSLANSKO VPRAŠANJE PREDSEDNIKU VLADE O USKLAJEVANJU POKOJNIN
FRANC JURŠA (PS DESUS): Spoštovani gospod predsednik. V preteklem mesecu je bilo ob sprejemanju rebalansa proračuna za leto 2015 in novele zakona o izvrševanju proračunov za leto 2014 in 2015 po določenih napetostih in zapletih le nekako doseženo soglasje za izvedbo usklajevanja pokojnin v mesecu januarju 2016 ob pogoju 2,5 % rasti BDP v letu 2014. Dogovorjeno je bilo tudi, da bodo sredstva za to dogovorjena v proračunu za leto 2016. Ker je stranka DeSUS partner, ki verjame ter zaupa v usklajevanje dogovorjenega, smo ravno zaradi tega doseženega kompromisa o preložitvi uskladitve pokojnin, rebalans tudi podprli. Tako smo tudi dosegli, da se v letošnjem letu doseže proračunski primanjkljaj pod 3%. Nekaj dni kasneje, natančno 26. februarja, ob seji sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in njihovem pozitivnem sklepu za usklajevanje pokojnin ste, gospod predsednik, sicer zelo jasno spomnili na pred nekaj dnevi doseženi koalicijski kompromis in dali jasno zavezo o ponovnem usklajevanju pokojnin v začetku prihodnjega leta. Ne glede na dosežen kompromis, tik preden smo v Državnem zboru glasovali o rebalansu samem, in ne glede na nekaj vaših konkretnih izjav, kasneje v zvezi s tem pa so nas poslance Desus malce kasneje, ko so tekla pogajanja z ministrom za finance v zvezi s fiskalnim pravilom nekoliko presenetile, pravzaprav bi že rekel osupnile izjave v naši poslanski skupini, saj ni potrdil dogovora sklenjenega med vami gospod predsednik in tudi nami, ki smo na teh pogovorih sodelovali. Glede na to, da se že pripravlja okvir proračuna za naslednje leto je absolutno primerno in pričakovano, da od vsega začetka vsi igramo pošteno igro, zato da ne bi prišlo do neprijetnih situacij ob sklepnem dejanju, se pravi, ko bo Državni zbor sprejemal proračun za naslednje leto. Zato vas še enkrat sprašujem in vas prosim, da daste konkretno izjavo v zvezi s tem, kar ste že v prihodnosti izjavili v zvezi z usklajevanjem pokojnin. Kajti, naše upokojenke in upokojenci, se pravi slovenski, ne Desusovi, pričakujemo jasen in konkreten odgovor.
DR. MIROSLAV CERAR: Hvala lepa, poslanec Jurša. Naj takoj povem, da se bom, seveda, tako kot se do sedaj svojih političnih zavez, ki jih pač javno izpostavim, držal in se jih tudi držim. Res je, da smo, kot veste, v zahtevni situaciji, kjer se venomer prepletajo med seboj želje te koalicije, kajti mislim, da tu razmišljamo vsi trije koalicijski partnerji na podoben način, da bi ljudem čim prej prinesli nekaj več pri plačah, nekaj več pri standardu, da bi jim omogočili na splošno lažje sobivanje v tej družbi, torej višji standard, še posebej pa to velja za našo usmeritev nasproti tistim najbolj ranljivim družbenim skupinam, med njimi tudi upokojencem. Seveda se hkrati vsi zavedamo, in na to je verjetno želel opozoriti minister za finance, da vse to lahko počnemo v nekem vzdržnem javnofinančnem okviru, kar je seveda tudi, prepričan sem, vaše vedenje in vedenje, ki ga imamo vsi v vladi in na sploh v našem prostoru. Toda kadar se sprejme takšna zaveza kot sem jo izrazil po našem tudi skupnem dogovoru tik pred sprejemom rebalansa za leto 2015, ta zaveza drži in mora držati. Tu bo Vlada seveda naredila vse napore, da to zavezo izpolnimo. Kajti, zavedam se, da se pokojnine že nekaj časa ne usklajujejo in da ta kriza na splošno prizadene na ta način še posebej določene skupine upokojencev. Seveda pa bi želel povedati, ob tem ko sem prej dejal, da so gospodarski kazalci ta hip dobri, da smo celo, očitno po še neuradnih podatkih, dosegli oziroma presegli 2,5 % rast, kar je pogoj za takšno usklajevanje pokojnin v prihodnosti pa računam in apeliram na vse dejavnike v politiki in tudi v koaliciji vedno, da obiramo tiste poti, da hkrati zagotovimo tudi ustrezno javno finančno vzdržnost in da si prizadevamo tudi za tiste projekte, ki bodo pripeljali do potrebnih strukturnih reform, do ustrezne javno-finančne konsolidacije itd. Da ne bo dvoma, naj v tem trenutku citiram tisto, kar sem pravzaprav skupaj s koalicijskimi partnerji torej s predstavnikom obeh strank izjavil tudi za televizijo Slovenija in kar je vaš predsednik stranke tako simpatično komentiral, da sedaj, ko sem temu rekel, pa bo temu zaupal. Rekel sem, da nas zavezuje koalicijska pogodba in da je v primeru te višje gospodarske rasti, ki sem jo omenil treba, potem pristopiti k usklajevanju pokojnin, ampak ker to v letu 2015 ni mogoče bomo to poskušali storiti v letu 2016 in to je sedaj naš dogovor. Ta dogovor ste povzeli tudi v vprašanju, ko ste rekli, da smo dosegli soglasje za izvedbo uskladitve pokojnin v začetku leta torej v januarju 2016 ob pogoju 2,5 % BDP v letu 2014. Zato si moramo sedaj vsi skupaj prizadevati, da ta dogovor uresničimo. To bi bil moj današnji odziv na vaše vprašanje.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Gospod Franc Jurša ima besedo, da zahteva dopolnitev odgovora.
FRANC JURŠA (PS DESUS): Vseeno moram priznati, da sem nekako zadovoljen ne v celoti z odgovorom. Bi pa seveda, gospod predsednik, še dodatno naslovil na vas eno čisto enostavno, preprosto vprašanje. Jaz mislim, da se vi zavedate, da usklajevanje pokojnin ni dvig pokojnin, ampak da je usklajevanje pokojnin dejansko usklajevanje z rastjo plač in z rastjo življenjskih stroškov. Mislim, da mi niti ni rabite odgovarjati, ker sem prepričan, da to razumete.
DR. MIROSLAV CERAR: Bolj iz vljudnosti. Seveda, gospod Jurša, to razumem tako kot razumem tudi to, da cilj te vlade niso neke gole številke, bi rekel predstavitve gospodarske rasti, zvišanje bonitetnih ocen, padec obresti. Cilj te vlade je to, da omogočimo slovenskemu človeku človeka spodobne življenje. To jaz mislim na skupni cilj. Govorim, sem prepričan, v imenu vseh tukaj prisotnih. Vsak ima svojo vizijo kako do tega priti. Ta vlada ima svojo vizijo, zelo jasno je že udejanja, je pa res, da zaradi zamujenih priložnosti v preteklosti sedaj mora tudi ta vlada sprejemati in se soočati z nekaterimi zahtevnimi izzivi tako na področju javnih financ kot tudi na področju sociale. To je zelo težka naloga in zato želim poudariti, da pot do tega cilja, ki ga skupaj zasledujemo ni lahka, ampak jaz mislim, da smo mu vsi zavezani. Zagotovo pa sem mu zavezan jaz in seveda razumem kaj ste povedali.
FRANC JURŠA (PS DESUS): Spoštovani gospod predsednik. V preteklem mesecu je bilo ob sprejemanju rebalansa proračuna za leto 2015 in novele zakona o izvrševanju proračunov za leto 2014 in 2015 po določenih napetostih in zapletih le nekako doseženo soglasje za izvedbo usklajevanja pokojnin v mesecu januarju 2016 ob pogoju 2,5 % rasti BDP v letu 2014. Dogovorjeno je bilo tudi, da bodo sredstva za to dogovorjena v proračunu za leto 2016. Ker je stranka DeSUS partner, ki verjame ter zaupa v usklajevanje dogovorjenega, smo ravno zaradi tega doseženega kompromisa o preložitvi uskladitve pokojnin, rebalans tudi podprli. Tako smo tudi dosegli, da se v letošnjem letu doseže proračunski primanjkljaj pod 3%. Nekaj dni kasneje, natančno 26. februarja, ob seji sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in njihovem pozitivnem sklepu za usklajevanje pokojnin ste, gospod predsednik, sicer zelo jasno spomnili na pred nekaj dnevi doseženi koalicijski kompromis in dali jasno zavezo o ponovnem usklajevanju pokojnin v začetku prihodnjega leta. Ne glede na dosežen kompromis, tik preden smo v Državnem zboru glasovali o rebalansu samem, in ne glede na nekaj vaših konkretnih izjav, kasneje v zvezi s tem pa so nas poslance Desus malce kasneje, ko so tekla pogajanja z ministrom za finance v zvezi s fiskalnim pravilom nekoliko presenetile, pravzaprav bi že rekel osupnile izjave v naši poslanski skupini, saj ni potrdil dogovora sklenjenega med vami gospod predsednik in tudi nami, ki smo na teh pogovorih sodelovali. Glede na to, da se že pripravlja okvir proračuna za naslednje leto je absolutno primerno in pričakovano, da od vsega začetka vsi igramo pošteno igro, zato da ne bi prišlo do neprijetnih situacij ob sklepnem dejanju, se pravi, ko bo Državni zbor sprejemal proračun za naslednje leto. Zato vas še enkrat sprašujem in vas prosim, da daste konkretno izjavo v zvezi s tem, kar ste že v prihodnosti izjavili v zvezi z usklajevanjem pokojnin. Kajti, naše upokojenke in upokojenci, se pravi slovenski, ne Desusovi, pričakujemo jasen in konkreten odgovor.
DR. MIROSLAV CERAR: Hvala lepa, poslanec Jurša. Naj takoj povem, da se bom, seveda, tako kot se do sedaj svojih političnih zavez, ki jih pač javno izpostavim, držal in se jih tudi držim. Res je, da smo, kot veste, v zahtevni situaciji, kjer se venomer prepletajo med seboj želje te koalicije, kajti mislim, da tu razmišljamo vsi trije koalicijski partnerji na podoben način, da bi ljudem čim prej prinesli nekaj več pri plačah, nekaj več pri standardu, da bi jim omogočili na splošno lažje sobivanje v tej družbi, torej višji standard, še posebej pa to velja za našo usmeritev nasproti tistim najbolj ranljivim družbenim skupinam, med njimi tudi upokojencem. Seveda se hkrati vsi zavedamo, in na to je verjetno želel opozoriti minister za finance, da vse to lahko počnemo v nekem vzdržnem javnofinančnem okviru, kar je seveda tudi, prepričan sem, vaše vedenje in vedenje, ki ga imamo vsi v vladi in na sploh v našem prostoru. Toda kadar se sprejme takšna zaveza kot sem jo izrazil po našem tudi skupnem dogovoru tik pred sprejemom rebalansa za leto 2015, ta zaveza drži in mora držati. Tu bo Vlada seveda naredila vse napore, da to zavezo izpolnimo. Kajti, zavedam se, da se pokojnine že nekaj časa ne usklajujejo in da ta kriza na splošno prizadene na ta način še posebej določene skupine upokojencev. Seveda pa bi želel povedati, ob tem ko sem prej dejal, da so gospodarski kazalci ta hip dobri, da smo celo, očitno po še neuradnih podatkih, dosegli oziroma presegli 2,5 % rast, kar je pogoj za takšno usklajevanje pokojnin v prihodnosti pa računam in apeliram na vse dejavnike v politiki in tudi v koaliciji vedno, da obiramo tiste poti, da hkrati zagotovimo tudi ustrezno javno finančno vzdržnost in da si prizadevamo tudi za tiste projekte, ki bodo pripeljali do potrebnih strukturnih reform, do ustrezne javno-finančne konsolidacije itd. Da ne bo dvoma, naj v tem trenutku citiram tisto, kar sem pravzaprav skupaj s koalicijskimi partnerji torej s predstavnikom obeh strank izjavil tudi za televizijo Slovenija in kar je vaš predsednik stranke tako simpatično komentiral, da sedaj, ko sem temu rekel, pa bo temu zaupal. Rekel sem, da nas zavezuje koalicijska pogodba in da je v primeru te višje gospodarske rasti, ki sem jo omenil treba, potem pristopiti k usklajevanju pokojnin, ampak ker to v letu 2015 ni mogoče bomo to poskušali storiti v letu 2016 in to je sedaj naš dogovor. Ta dogovor ste povzeli tudi v vprašanju, ko ste rekli, da smo dosegli soglasje za izvedbo uskladitve pokojnin v začetku leta torej v januarju 2016 ob pogoju 2,5 % BDP v letu 2014. Zato si moramo sedaj vsi skupaj prizadevati, da ta dogovor uresničimo. To bi bil moj današnji odziv na vaše vprašanje.
PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ: Gospod Franc Jurša ima besedo, da zahteva dopolnitev odgovora.
FRANC JURŠA (PS DESUS): Vseeno moram priznati, da sem nekako zadovoljen ne v celoti z odgovorom. Bi pa seveda, gospod predsednik, še dodatno naslovil na vas eno čisto enostavno, preprosto vprašanje. Jaz mislim, da se vi zavedate, da usklajevanje pokojnin ni dvig pokojnin, ampak da je usklajevanje pokojnin dejansko usklajevanje z rastjo plač in z rastjo življenjskih stroškov. Mislim, da mi niti ni rabite odgovarjati, ker sem prepričan, da to razumete.
DR. MIROSLAV CERAR: Bolj iz vljudnosti. Seveda, gospod Jurša, to razumem tako kot razumem tudi to, da cilj te vlade niso neke gole številke, bi rekel predstavitve gospodarske rasti, zvišanje bonitetnih ocen, padec obresti. Cilj te vlade je to, da omogočimo slovenskemu človeku človeka spodobne življenje. To jaz mislim na skupni cilj. Govorim, sem prepričan, v imenu vseh tukaj prisotnih. Vsak ima svojo vizijo kako do tega priti. Ta vlada ima svojo vizijo, zelo jasno je že udejanja, je pa res, da zaradi zamujenih priložnosti v preteklosti sedaj mora tudi ta vlada sprejemati in se soočati z nekaterimi zahtevnimi izzivi tako na področju javnih financ kot tudi na področju sociale. To je zelo težka naloga in zato želim poudariti, da pot do tega cilja, ki ga skupaj zasledujemo ni lahka, ampak jaz mislim, da smo mu vsi zavezani. Zagotovo pa sem mu zavezan jaz in seveda razumem kaj ste povedali.
USTNO POSLANSKO VPRAŠANJE MINISTRICI ALENKI SMERKOLJ O POMURSKEM VODOVODU
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Konec lanskega leta so inšpektorji pod okrilje Službe Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko zaradi suma kaznivega dejanja goljufije na škodo EU pri gradnji pomurskega vodovoda zahtevali, da Ministrstvo za okolje in prostor začasno ustavi izplačila iz proračunskih postavk evropske kohezijske politike. S plačili graditeljem za opravljena dela država zamuja že več kot dva meseca. Posledično graditelji dveh sistemov pomurskega vodovoda ustavljajo dela, saj jim država dolguje več kot šest milijonov evrov. Neodvisne strokovne komisije so sum zavrnile kot neutemeljenega, zato je Ministrstvo za okolje in prostor vaši službi že 9. marca predlagalo sprostitev začasno zaustavljenih izplačil, kar pa se še vedno ni zgodilo. Zato Vas sprašujem, zakaj zaustavljena izplačila še niso sproščena in kdaj bodo? Obenem me zanima, kdo bo nosil odgovornost, če vodovod ne bo končan do konca tega leta, kot je predvideno, in kakšne bodo posledice za odgovorno osebo, ki je povzročila zamudo pri gradnji, s tem pa tudi gospodarsko škodo?
ALENKA SMERKOLJ: Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanci, spoštovani poslanec Jurša, se zahvaljujem za to vprašanje in mi je tudi v veselje, da bom razjasnila nekatere stvari. Kaj se je v resnici zgodilo? 29.12. lanskega leta, se pravi tik pred silvestrovim smo v vednost, smo v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prejeli v vednost dopis, ki ni bil naslovljen na nas ampak na specializirano državno tožilstvo, poslal pa ga je Inšpektorat Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor. V tem dopisu je prijavil sum storitev kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropske unije. Kaj smo potem storili mi? Na podlagi take prijave in na podlagi tega, da seveda je Inšpektorat Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor samostojen državni organ in glede na to, da tudi zahteva za inšpekcijski nadzor ni prišla s strani naše službe, smo lahko v naši službi v vlogi organa upravljanja, lahko odreagirali samo na en način in to je, da do razjasnitve vseh situacij zaustavimo izplačila. Na podlagi prijave inšpektorata smo zaprosili pristojno ministrstvo, se pravi Ministrstvo za okolje in prostor, da nemudoma oziroma tudi čim hitreje razjasni kaj se je dejansko zgodilo. MOP je v resnici takoj odreagiral in na, kot posredniški organ so na teren poslali in izvedli več kontrol na kraju samem. O svojih ugotovitvah so nas obvestili z dvema dopisoma. S prvim 9.3., zahtevali smo še dodatna pojasnila, ki smo jih potem prejeli 17.3.. V obeh dopisih je MOP kot posredniški organ navedel, da na podlagi ugotovitev tako strokovnih komisij upravičencev, kot opredelitev izvajalcev, s katerimi so komunicirali, kot ugotovitev in mnenj posredniškega telesa navedenih v poročilih o izvedenih izrednih kontrolah na kraju samem, nepravilnosti na projektu oskrba s pitno vodo ni bilo mogoče zaznati, to pomeni, da te nepravilnosti, ki jih inšpektorat ugotavlja, enostavno niso bile ugotovljene. Na podlagi tega odgovora in pa pojasnil MOP-a smo mi, kot Služba Vlade za razvoj in kohezijsko politiko z dopisom, dne 19.3. ugotovili, da ni več razlogov za zadržanje plačil in povračil sredstev evropske kohezijske politike na projektu oskrbe s pitno vodo Pomurja. Dopis je bil posredovan tako Ministrstvu za okolje in prostor, Ministrstvu za finance v vlogi plačilnega organa, Ministrstvu za finance v vlogi revizijskega organa in tudi predstavnikov upravičencev, se pravi občinam Črešnjevci, Grad in Ljutomer. S tem so bila sproščena izplačila sredstev evropske politike na tem projektu. Naj pa na tem mestu še enkrat poudarim, da pa še vedno teče postopek, ki ga koordinira specializirano državno tožilstvo in ga izvaja Nacionalni preiskovalni urad. Ta postopek je neodvisen od dejanj, naših dejanj oziroma tudi od vseh ostalih deležnikov in na omenjeni postopek ne moremo vplivati. Mi smo storili to, kar je bilo v naši moči. Glede na to, da nepravilnosti niso bile ugotovljene. Dovolite pa še, da poudarim, da verjamem, da bo gradnja vseh treh oziroma vseh štirih krakov pomurskega vodovoda pravočasno končana. Hvala.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Izvolite, zahteva za dopolnitev odgovora.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Zahvaljujem se vam za odgovor. Bi pa vseeno vprašal konkretno, glede na to, da tega odgovora nisem dobil. Kdaj bodo občine dobile nakazan ta denar?
ALENKA SMERKOLJ: Mi smo 19. 3. sredstva sprostili, tako da zdaj vse ostalo gre lahko po ustaljenem postopku, preko posredniškega organa, ki pregleda račune in potem organa za potrjevanje, ki potem izplačila iz proračuna izvrši.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Konec lanskega leta so inšpektorji pod okrilje Službe Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko zaradi suma kaznivega dejanja goljufije na škodo EU pri gradnji pomurskega vodovoda zahtevali, da Ministrstvo za okolje in prostor začasno ustavi izplačila iz proračunskih postavk evropske kohezijske politike. S plačili graditeljem za opravljena dela država zamuja že več kot dva meseca. Posledično graditelji dveh sistemov pomurskega vodovoda ustavljajo dela, saj jim država dolguje več kot šest milijonov evrov. Neodvisne strokovne komisije so sum zavrnile kot neutemeljenega, zato je Ministrstvo za okolje in prostor vaši službi že 9. marca predlagalo sprostitev začasno zaustavljenih izplačil, kar pa se še vedno ni zgodilo. Zato Vas sprašujem, zakaj zaustavljena izplačila še niso sproščena in kdaj bodo? Obenem me zanima, kdo bo nosil odgovornost, če vodovod ne bo končan do konca tega leta, kot je predvideno, in kakšne bodo posledice za odgovorno osebo, ki je povzročila zamudo pri gradnji, s tem pa tudi gospodarsko škodo?
ALENKA SMERKOLJ: Spoštovani predsedujoči, spoštovani poslanci, spoštovani poslanec Jurša, se zahvaljujem za to vprašanje in mi je tudi v veselje, da bom razjasnila nekatere stvari. Kaj se je v resnici zgodilo? 29.12. lanskega leta, se pravi tik pred silvestrovim smo v vednost, smo v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko prejeli v vednost dopis, ki ni bil naslovljen na nas ampak na specializirano državno tožilstvo, poslal pa ga je Inšpektorat Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor. V tem dopisu je prijavil sum storitev kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropske unije. Kaj smo potem storili mi? Na podlagi take prijave in na podlagi tega, da seveda je Inšpektorat Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor samostojen državni organ in glede na to, da tudi zahteva za inšpekcijski nadzor ni prišla s strani naše službe, smo lahko v naši službi v vlogi organa upravljanja, lahko odreagirali samo na en način in to je, da do razjasnitve vseh situacij zaustavimo izplačila. Na podlagi prijave inšpektorata smo zaprosili pristojno ministrstvo, se pravi Ministrstvo za okolje in prostor, da nemudoma oziroma tudi čim hitreje razjasni kaj se je dejansko zgodilo. MOP je v resnici takoj odreagiral in na, kot posredniški organ so na teren poslali in izvedli več kontrol na kraju samem. O svojih ugotovitvah so nas obvestili z dvema dopisoma. S prvim 9.3., zahtevali smo še dodatna pojasnila, ki smo jih potem prejeli 17.3.. V obeh dopisih je MOP kot posredniški organ navedel, da na podlagi ugotovitev tako strokovnih komisij upravičencev, kot opredelitev izvajalcev, s katerimi so komunicirali, kot ugotovitev in mnenj posredniškega telesa navedenih v poročilih o izvedenih izrednih kontrolah na kraju samem, nepravilnosti na projektu oskrba s pitno vodo ni bilo mogoče zaznati, to pomeni, da te nepravilnosti, ki jih inšpektorat ugotavlja, enostavno niso bile ugotovljene. Na podlagi tega odgovora in pa pojasnil MOP-a smo mi, kot Služba Vlade za razvoj in kohezijsko politiko z dopisom, dne 19.3. ugotovili, da ni več razlogov za zadržanje plačil in povračil sredstev evropske kohezijske politike na projektu oskrbe s pitno vodo Pomurja. Dopis je bil posredovan tako Ministrstvu za okolje in prostor, Ministrstvu za finance v vlogi plačilnega organa, Ministrstvu za finance v vlogi revizijskega organa in tudi predstavnikov upravičencev, se pravi občinam Črešnjevci, Grad in Ljutomer. S tem so bila sproščena izplačila sredstev evropske politike na tem projektu. Naj pa na tem mestu še enkrat poudarim, da pa še vedno teče postopek, ki ga koordinira specializirano državno tožilstvo in ga izvaja Nacionalni preiskovalni urad. Ta postopek je neodvisen od dejanj, naših dejanj oziroma tudi od vseh ostalih deležnikov in na omenjeni postopek ne moremo vplivati. Mi smo storili to, kar je bilo v naši moči. Glede na to, da nepravilnosti niso bile ugotovljene. Dovolite pa še, da poudarim, da verjamem, da bo gradnja vseh treh oziroma vseh štirih krakov pomurskega vodovoda pravočasno končana. Hvala.
PODPREDSEDNIK PRIMOŽ HAINZ: Hvala lepa. Izvolite, zahteva za dopolnitev odgovora.
FRANC JURŠA (PS DeSUS): Zahvaljujem se vam za odgovor. Bi pa vseeno vprašal konkretno, glede na to, da tega odgovora nisem dobil. Kdaj bodo občine dobile nakazan ta denar?
ALENKA SMERKOLJ: Mi smo 19. 3. sredstva sprostili, tako da zdaj vse ostalo gre lahko po ustaljenem postopku, preko posredniškega organa, ki pregleda račune in potem organa za potrjevanje, ki potem izplačila iz proračuna izvrši.
