Dravska kolesarska pot med Dravogradom in Središčem ob Dravi
Javna predstavitev prostorske umestitve Dravske kolesarske poti med Dravogradom in Središčem ob Dravi
Javna predstavitev prostorske umestitve Dravske kolesarske poti med Dravogradom in Središčem ob Dravi
Na mednarodni dan zdravja, 7. aprila, so v Zavodu za turizem Maribor - Pohorje pripravili javno predstavitev magistrske naloge "Prostorska umestitev Dravske kolesarske poti med Dravogradom in Središčem ob Dravi", ki jo je izdelal Uroš Rozman iz Regionalne razvojne agencije za Koroško in za katero je prejel tudi Univerzitetno Prešernovo nagrado. Predstavitev je potekala v Drava centru na Limbuškem nabrežju 2, primeru dobre prakse takšnih ponudnikov ob reki Dravi.
Dravska kolesarska pot je ena izmed najbolj priljubljenih daljinskih kolesarskih povezav v sosednji Avstriji. Povprečni prihodki, ustvarjeni v okviru turistične
ponudbe omenjene poti, na avstrijskem Koroškem znašajo 4 milijone evrov
letno. Pot letno samo na avstrijskem Koroškem obišče 120.000 kolesarjev,
povprečna poraba kolesarja na dan pa znaša od 20 do 50 evrov s
prenočitvijo, saj se kolesarji največ odločajo za hotele in penzione,
kolesarjenje pa ponavadi traja od 2 do 14 dni.
V torkovi predstavitvi je bil izpostavljen vidik današnje ureditve te poti v Sloveniji, kjer trenutno začrtana trasa poteka po reliefno zahtevnem terenu, po lokalnih in državnih cestah in je s tem neprimerna za širši krog uporabnikov, kot so družine in starejši kolesarji. Njen potek je speljan odmaknjeno od reke Drave, na celotni trasi ni enotne označitve, pomanjkljivo pa je tudi celovito trženje celotne kolesarske poti, v kombinaciji z drugo turistično ponudbo, kar je pripeljalo do tega, da se je prenehalo z oglaševanjem slovenskega dela omenjene kolesarske poti v Avstriji.
Na avstrijskem Koroškem uporabljajo poleg kolesarskih poti tako kolesarjem preurejene servisne poti, gozdne poti kot tudi poljske poti. Takšen pristop prispeva k lažjemu in hitrejšemu umeščanju v prostor. V velikem delu potekajo v makadamu, kar zelo poceni investicijo ob enem pa kolesarjem ponuja bolj naravi prijazno izkušnjo kolesarjenja. Na podoben način je bila za slovenski del pripravljena tudi magistrska naloga Uroša Rozmana, ki traso pelje na Koroškem po levem bregu Drave v nadaljevanju proti Mariboru, Ptuju in Ormožu pa večkrat menja stran reke Drave. Predlog trase poteka v čim večji meri v stiku z reko Dravo, kar so obiskovalci imeli možnost videti preko virtualne in vizualne predstavitve poteka predloga poti. Skupna dolžina je 151 km, od tega 25 km poti poteka po že obstoječih kolesarskih poteh in stezah, 64 km poti je potrebnih za ureditev, 40 km je predvidene novogradnje in 23 km se umesti na obstoječe ceste. Predlog te najustreznejše variante poteka Dravske kolesarske poti je Uroš Rozman predhodno že usklajeval z občinami, kjer le-ta poteka, in na osnovi katere se je na Koroškem že pričela izvedba (v občinah Dravograd, Muta, Radlje ob Dravi in Podvelka so že aktivno pričeli z aktivnostmi na projektu in njeno udejanjanje z veseljem pozdravljajo tudi v regiji Osrednja Štajerska / Maribor – Pohorje).
V Zavodu za turizem Maribor – Pohorje so organizirali javno predstavitev, saj si želijo uspešnega nadaljevanja umestitve Dravske kolesarske poti na kolesarski zemljevid tudi v tej regiji, v skladu s predlogi in cenovno ugodnimi rešitvami, ki so v nalogi bile predstavljene. Predhodno je bila tudi že organizirana predstavitev naloge predstavnikom občin na območju, kjer trenutno potekajo posamezna usklajevanja.
Uvodoma je bila na kratko predstavljena tudi Skupina za Dravo, ki je kot neformalna skupina nastala po zaključku projekta See River, ki so ga v lanskem letu uspešno zaključili na Inštitutu RS za vode. Njena izhodišča, namen in delovanje je na kratko predstavil Simon Veberič iz Zavoda RS za varstvo narave, partner v projektu See River. Namen skupine je čim boljše povezovanje deležnikov na območju 17 občin, dveh razvojnih regij in 3 razvojnih agencij ter 3 regionalnih destinacijskih organizacij. Cilj je predvsem hitrejše uresničevanje različnih projektov ob reki Dravi, ki so bili prepoznani v projektu SEE River.
Med prisotnimi deležniki je bilo kar nekaj predstavnikov občin in razvojnih institucij, ki so predlog podprli ter podali nekaj idej, kako bi lahko projekt še hitreje udejanjili. Velika udeležba ter zainteresiranost različnih deležnikov ter javnosti sta odlična popotnica za uspešno udejanjenje projekta še v tej finančni perspektivi.
V torkovi predstavitvi je bil izpostavljen vidik današnje ureditve te poti v Sloveniji, kjer trenutno začrtana trasa poteka po reliefno zahtevnem terenu, po lokalnih in državnih cestah in je s tem neprimerna za širši krog uporabnikov, kot so družine in starejši kolesarji. Njen potek je speljan odmaknjeno od reke Drave, na celotni trasi ni enotne označitve, pomanjkljivo pa je tudi celovito trženje celotne kolesarske poti, v kombinaciji z drugo turistično ponudbo, kar je pripeljalo do tega, da se je prenehalo z oglaševanjem slovenskega dela omenjene kolesarske poti v Avstriji.
Na avstrijskem Koroškem uporabljajo poleg kolesarskih poti tako kolesarjem preurejene servisne poti, gozdne poti kot tudi poljske poti. Takšen pristop prispeva k lažjemu in hitrejšemu umeščanju v prostor. V velikem delu potekajo v makadamu, kar zelo poceni investicijo ob enem pa kolesarjem ponuja bolj naravi prijazno izkušnjo kolesarjenja. Na podoben način je bila za slovenski del pripravljena tudi magistrska naloga Uroša Rozmana, ki traso pelje na Koroškem po levem bregu Drave v nadaljevanju proti Mariboru, Ptuju in Ormožu pa večkrat menja stran reke Drave. Predlog trase poteka v čim večji meri v stiku z reko Dravo, kar so obiskovalci imeli možnost videti preko virtualne in vizualne predstavitve poteka predloga poti. Skupna dolžina je 151 km, od tega 25 km poti poteka po že obstoječih kolesarskih poteh in stezah, 64 km poti je potrebnih za ureditev, 40 km je predvidene novogradnje in 23 km se umesti na obstoječe ceste. Predlog te najustreznejše variante poteka Dravske kolesarske poti je Uroš Rozman predhodno že usklajeval z občinami, kjer le-ta poteka, in na osnovi katere se je na Koroškem že pričela izvedba (v občinah Dravograd, Muta, Radlje ob Dravi in Podvelka so že aktivno pričeli z aktivnostmi na projektu in njeno udejanjanje z veseljem pozdravljajo tudi v regiji Osrednja Štajerska / Maribor – Pohorje).
V Zavodu za turizem Maribor – Pohorje so organizirali javno predstavitev, saj si želijo uspešnega nadaljevanja umestitve Dravske kolesarske poti na kolesarski zemljevid tudi v tej regiji, v skladu s predlogi in cenovno ugodnimi rešitvami, ki so v nalogi bile predstavljene. Predhodno je bila tudi že organizirana predstavitev naloge predstavnikom občin na območju, kjer trenutno potekajo posamezna usklajevanja.
Uvodoma je bila na kratko predstavljena tudi Skupina za Dravo, ki je kot neformalna skupina nastala po zaključku projekta See River, ki so ga v lanskem letu uspešno zaključili na Inštitutu RS za vode. Njena izhodišča, namen in delovanje je na kratko predstavil Simon Veberič iz Zavoda RS za varstvo narave, partner v projektu See River. Namen skupine je čim boljše povezovanje deležnikov na območju 17 občin, dveh razvojnih regij in 3 razvojnih agencij ter 3 regionalnih destinacijskih organizacij. Cilj je predvsem hitrejše uresničevanje različnih projektov ob reki Dravi, ki so bili prepoznani v projektu SEE River.
Med prisotnimi deležniki je bilo kar nekaj predstavnikov občin in razvojnih institucij, ki so predlog podprli ter podali nekaj idej, kako bi lahko projekt še hitreje udejanjili. Velika udeležba ter zainteresiranost različnih deležnikov ter javnosti sta odlična popotnica za uspešno udejanjenje projekta še v tej finančni perspektivi.
