Jubilejno pred dvema letoma, pa tudi letos

Gornjeradgonski godbeniki s prvomajskimi budnicami

Filip Matko, ponedeljek, 4. maj 2015 ob 10:40
Prvomajska budnica v Gornji Radgoni

Prvomajska budnica v Gornji Radgoni

Lahko brez pretiravanja zapišemo, da je prvomajske budnice po mestih in vaseh letos zaigralo najmanj sto slovenskih pihalnih godb. Budnice namreč spremljajo praznovanje 1. maja že od samega začetka, tudi v Sloveniji konec 19. in v začetku 20. stoletja, skupaj s prebujanjem narodne zavesti ter organiziranim delovanjem delavskega razreda.

Tako so članice in člani Kulturnega društva Pihalni orkester Gornja Radgona letos na prvomajsko jutro korakali in igrali po domači Gornji Radgoni, se posebej zaustavili pred Domom starejših občanov na Tratah v Gornji Radgoni ter se nato odpeljali pred hotel Radin v Radencih. Po treh nastopih je ducat godbenikov, med njimi dve mladenki, zaigralo prvomajsko budnico še pred DOSOR-jem, Domom starejših občanov Radenci. Bilo je to sicer ob 10.20, pravo presenečenje za stanovalke in stanovalce tega doma, ki budnice sploh niso več pričakovali.

Na uniformah godbenic in godbenikov je znak godbe ter letnica 1950, kar pomeni, da bi letos naj proslavljali 65-letnico svojega delovanja. Toda svoj jubilej so praznovali že pred dvema letoma, kajti prava letnica uradne ustanovitve godbe v Gornji Radgoni bi naj bila 1923. Sicer je prvi zapis o nastopu godbe v Gornji Radgoni znan iz leta 1911, nato pa še leta 1920, ko so nastali že tudi prvi fotografski posnetki godbenikov. Na znaku, ki smo ga omenili, je letnica 1950, ker je tega leta učitelj na Glasbeni šoli v Gornji Radgoni, Franjo Irgolič, ustanovil pihalni orkester s 40 godbeniki. Sam je vlogo dirigenta in vodje orkestra opravljal vse do svoje upokojitve leta 1987. Tedaj je organizacijo in vodenje (1987 in 1988) prevzel Franjo Hojs, ki je leta 1988 v Poslovni register Slovenije vpisal godbo kot Kulturno društvo Pihalni orkester Gornja Radgona. Tedaj so se lotili tudi podrobnejšega raziskovanja in ugotovili letnico ustanovitve godbe - leto 1923. Leta 1989 je nalogo dirigenta prevzel Branko Kuhar, po letu dni pa Slavko Ahlin, ki je vlogo dirigenta opravljal 17 let. Leta 2004 je funkcijo predsednika prevzel Milan Klemenčič, a od januarja 2006 naprej vlogo dirigenta opravlja Rudi Vulc. Ob 90-letnici godbe, jubilejnega leta 2013, je funkcijo predsednika prevzel Andrej Šubašič, glavni mentor in dirigent godbe pa je še vedno Rudi Vulc.

Na letošnjih prvomajskih budnicah je gornjeradgonske godbenike kot dirigent vodil Franek Radolič, med godbeniki je bil tudi predsednik Andrej Šubašič, a ves čas jih je spremljal s fotoaparatom tudi nekdanji predsednik Milan Klemenčič. V DOSOR-ju je godbenike s pijačo ter sveže pečenim pecivom počastila natakarica Andreja Klemenčič. Po obisku v Radencih so se gornjeradgonski godbeniki odpravili odigrat prvomajsko budnico še na Negovo.


Več v Kultura in izobraževanje