Jubilejno pred dvema letoma, pa tudi letos
Gornjeradgonski godbeniki s prvomajskimi budnicami
Filip Matko, ponedeljek, 4. maj 2015 ob 10:40
Prvomajska budnica v Gornji Radgoni
Lahko brez pretiravanja zapišemo, da je prvomajske budnice po mestih in vaseh letos zaigralo najmanj sto slovenskih pihalnih godb. Budnice namreč spremljajo praznovanje 1. maja že od samega začetka, tudi v Sloveniji konec 19. in v začetku 20. stoletja, skupaj s prebujanjem narodne zavesti ter organiziranim delovanjem delavskega razreda.
Tako
so članice in člani Kulturnega društva Pihalni orkester Gornja
Radgona letos na prvomajsko jutro korakali in igrali po domači
Gornji Radgoni, se posebej zaustavili pred Domom starejših občanov
na Tratah v Gornji Radgoni ter se nato odpeljali pred hotel Radin v
Radencih. Po treh nastopih je ducat godbenikov, med njimi dve
mladenki, zaigralo prvomajsko budnico še pred DOSOR-jem, Domom
starejših občanov Radenci. Bilo je to sicer ob 10.20, pravo
presenečenje za stanovalke in stanovalce tega doma, ki budnice sploh
niso več pričakovali.
Na
uniformah godbenic in godbenikov je znak godbe ter letnica 1950, kar
pomeni, da bi letos naj proslavljali 65-letnico svojega delovanja.
Toda svoj jubilej so praznovali že pred dvema letoma, kajti prava
letnica uradne ustanovitve godbe v Gornji Radgoni bi naj bila 1923.
Sicer je prvi zapis o nastopu godbe v Gornji Radgoni znan iz leta
1911, nato pa še leta 1920, ko so nastali že tudi prvi fotografski
posnetki godbenikov. Na znaku, ki smo ga omenili, je letnica 1950,
ker je tega leta učitelj na Glasbeni šoli v Gornji Radgoni, Franjo
Irgolič,
ustanovil pihalni orkester s 40 godbeniki. Sam je vlogo dirigenta in
vodje orkestra opravljal vse do svoje upokojitve leta 1987. Tedaj je
organizacijo in vodenje (1987 in 1988) prevzel Franjo
Hojs, ki je
leta 1988 v Poslovni register Slovenije vpisal godbo kot Kulturno
društvo Pihalni orkester Gornja Radgona. Tedaj so se lotili tudi
podrobnejšega raziskovanja in ugotovili letnico ustanovitve godbe -
leto 1923. Leta 1989 je nalogo dirigenta prevzel Branko
Kuhar, po
letu dni pa Slavko
Ahlin, ki je
vlogo dirigenta opravljal 17 let. Leta 2004 je funkcijo predsednika
prevzel Milan
Klemenčič,
a od januarja 2006 naprej vlogo dirigenta opravlja Rudi
Vulc. Ob
90-letnici godbe, jubilejnega leta 2013, je funkcijo predsednika
prevzel Andrej
Šubašič,
glavni mentor in dirigent godbe pa je še vedno Rudi
Vulc.
Na
letošnjih prvomajskih budnicah je gornjeradgonske godbenike kot
dirigent vodil Franek
Radolič,
med godbeniki je bil tudi predsednik Andrej
Šubašič,
a ves čas jih je spremljal s fotoaparatom tudi nekdanji predsednik
Milan
Klemenčič.
V DOSOR-ju je godbenike s pijačo ter sveže pečenim pecivom
počastila natakarica Andreja
Klemenčič.
Po obisku v Radencih so se gornjeradgonski godbeniki odpravili
odigrat prvomajsko budnico še na Negovo.