Jezikovna in literarna misel Antona Vratuše
V PIŠK predstavitev monografije ter otvoritev razstave
Filip Matko, četrtek, 25. junij 2015 ob 23:40
Predstavitev monografije Antona Vratuše
V
Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti je v ponedeljek,
22. junija, ob 19. uri, bila slovesna predstavitev monografije ob
100-letnici akademika dr. Antona
Vratuše,
ki so jo pripravili Slovenska akademija znanosti in umetnosti,
Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija in Pomurska akademska znanstvena
unija. Ob tej priložnosti so odprli tudi razstavo o življenju in
delu dr. Antona
Vratuše,
ki jo je pripravil mag. Franc
Kuzmič.
Monografija
je izšla pod delovnim naslovom »Jezikovna
in literarna miselAntona
Vratuše«, ki jo je s številni sodelavci pripravil novinar in publicist Mirko
Munda.
Avtor monografije je ob tej priložnosti vodil razgovor z akademikom
Antonom
Vratušo - Vranom,
ki je nosilec partizanske spomenice 1941 ter drugih odlikovanj in
priznanj. Povezovalec celotnega večera pa je bil Marjan
Šiftar iz Ustanove dr. Šiftarjeva fundacija.
Tako
so uvod enkratnega večera s stoletnikom - akademikom Vratušo,
kot tudi vmesne odmore, popestrili s svojim nastopom pevci skupine
Prekmurci, ki prav letos slavijo svojo 10-letnico delovanja. Vse je
na začetku pozdravila direktorica PIŠK, Jasna
Horvat,
v imenu odsotnega predsednika SAZU akademika Tadeja
Bajda je imel nagovor slavljencu akademik Andrej
Kranjc,
podpredsednik SAZU. V imenu Pomurske akademske znanstvene unije pa je
slavljencu čestital akademik Mitja
Slavinec ter mu izročil izvod prav letos posnetega dokumentarca ob tokratni
stoletnici.
V
razgovoru se je obudil spomin na odločitev 10-letnega pastirčka
Toneka iz Slaveč na Goričkem v Prekmurju, da bo odšel študirat jezike in
nekoč »...hodil
tudi po beli, veliki cesti...«;
na odločitev leta 1941 za vstop v OF ter bolj proti okupatorju v 2.
svetovni vojni; na odločitev leta 1948 (hudi časi Informbiroja), da
ostane v Beogradu in ne nadaljuje študij slavistike; na pomembno
vlogo gibanja neuvrščenih v svetu... Ob vsem tem pa je še kako
obveljala njegova misel: »Seveda
človek doživi tudivsakršna
presenečenja, ampak karkoli dobrega ali slabega se mi je zgodilo v
življenju, sem se vedno vprašal, kaj je v dogodku dobrega, takega,
na čemer lahko gradim naprej. Človek se mora znati izkopati iz
težav.«