Informator Europe Direct Murska Sobota

Spoštovane bralke in spoštovani bralci,

Prijetni poletni dnevi so prehitro minili. Napočil je čas, da se soočimo z novimi izzivi. Nekateri jih boste našli v šolskih klopeh, medtem ko se bomo ostali posvetili svojim delovnim obveznostim. Tudi Informacijska točka Evropske komisije Europe Direct Murska Sobota bo v prihodnjih tednih zelo aktivna. V ospredju bodo aktivnosti v okviru Tedna mobilnosti in Evropskega dneva jezikov. Ob Tednu mobilnosti bomo v centru Murske Sobote prisotni z našo stojnico, na kateri bomo mimoidočim ponujali brezplačne publikacije. Na prav poseben način pa bomo opazni tudi po ostalih delih mestih. Evropski dan jezikov bomo obeležili s pričetkom natečaja »Ena Evropa - mnogo jezikov«, ki bo namenjen pomurskim osnovnim šolam. S pričetkom novega šolskega leta bo dokončno zaživel projekt »EU kotički«.

V mesecu avgustu je Informacijska točka Evropske komisije izdala svojo prvo publikacijo z naslovom Zaposlen-ljiv. V publikaciji smo podrobneje predstavili pojem flexicurity (prožna varnost), razmere na evropskem trgu dela ter pomen vseživljenjskega učenja. Poseben poudarek smo namenili tudi pomurski regiji. Publikacijo lahko dobite v naših prostorih v Murski Soboti, seveda pa jo bomo ob različnih priložnostih ponujali tudi na naši stojnici. Že v prihodnjih mesecih nameravamo izdati še kakšno publikacijo, ki bo v prvi vrsti namenjena lokalnemu prebivalstvu.

Pred dnevi smo pričeli izvajati projekt "Publikacije na temo EU po pomurskih občinah", namen katerega je, da brezplačne publikacije na temo EU ponudimo tudi izven naših prostorov Murski Soboti. Tako smo k sodelovanju povabili vse pomurske občine in jih pozvali, da brezplačne publikacije ponudijo obiskovalcem svojih prostorov. Z veseljem ugotavljamo, da je odziv pomurskih občin v začetni fazi projekta zelo dober.

Dijaki ljutomerske gimnazije bodo lahko v novem šolskem letu poglobili svoje znanje o Evropski uniji v kombinaciji z učenjem tujih jezikov. Informacijska točka Evropske komisije Europe Direct Murska Sobota je namreč Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru izročila večje število publikacij na temo EU v angleškem, nemškem in francoskem jeziku. Na ta način bodo lahko dijaki med urami tujih jezikov obogatili svoje besedišče in hkrati spoznali osnovne značilnosti EU.

Ob začetku šolskega leta želimo vsem učencem in dijakom obilo prijetnih trenutkov. Prepričani smo, da bomo z večino pomurskih osnovnih in srednjih šol tudi v bodoče uspešno sodelovali ter na ta način znanje o EU dvignili na še višjo raven.

»TEDEN MOBILNOSTI«

V tednu od 16. do 22. septembra se bo tudi Informacijska točka Evropske komisije Europe Direct Murska Sobota pridružila vseevropskim aktivnostim v okviru »Tedna mobilnosti«. V centru Murske Sobote bo prisotna stojnica na kateri vam bomo ponujali brezplačne publikacije. Po samem mestu pa boste lahko srečali naše sodelavce, ki vam bodo publikacije ponujali na kolesih. Na ta način bomo na simboličen način prikazali, da smo lahko podobno kot s kolesi po mestu, mobilni tudi znotraj Evropske unije. Kolo kot prevozno sredstvo bo hkrati poudarilo okoljsko naravnanost EU. Točne termine vseh aktivnosti bomo objavili na naši spletni strani.

»ENA EVROPA - MNOGO JEZIKOV«

Informacijske točke Evropske komisije Europe Direct pripravljajo ob Evropskem dnevu jezikov skupen, vseslovenski projekt »Ena Evropa - mnogo jezikov«. S projektom želimo izpostaviti pomen jezikovne raznolikosti kot kulturnega bogastva Evropske unije. V Pomurju bo projekt koordinirala Informacijska točka Evropske komisije Europe Direct Murska Sobota.

V okviru projekta bodo učenci 7., 8. in 9. razredov izdelovali plakate na temo večjezičnosti. Začetek projekta je predviden za 25. september, zaključili pa ga bomo do začetka jesenskih počitnic. Najboljši izdelki po izboru strokovne žirije bodo nagrajeni.

Vse pomurske osnovne šole vljudno vabimo, da se aktivno vključijo v projekt.

»EU KOTIČKI«

Naša želja je, da bi v novem šolskem letu na vseh pomurskih osnovnih šolah zaživeli EU kotički, kjer bi lahko učenci prebirali gradiva (publikacije, brošure) na temo EU. EU kotiček se bo nahajal v okviru šolske knjižnice oziroma tam kjer bi se posamezni šoli to zdelo najbolj primerno. Prepričani smo, da lahko s tovrstnimi projekti dvignemo raven znanja učencev pomurskih osnovnih šol o EU in jih na ta način spodbudimo k še aktivnejši vključitvi v razpravo o prihodnosti Evropske unije.

"PUBLIKACIJE NA TEMO EU PO POMURSKIH OBČINAH"

Osnovna naloga Informacijske točke Evropske komisije Europe Direct Murska Sobota je informiranje lokalnega prebivalstva v pomurski regiji o Evropski uniji. Pomemben del naše informacijske kampanje predstavljajo brezplačne publikacije na temo EU, ki jih želimo ponuditi najširšemu krogu ljudi v naši regiji. Trenutno brezplačne publikacije ponujamo v naših prostorih v Murski Soboti. Naša želja pa je, da bi bile ljudem dostopne tudi v drugih krajih po Pomurju. V ta namen smo pristopili k projektu v katerega želimo vključiti vse pomurske občine. Cilj projekta je, da bi posamezne občine v svojih prostorih obiskovalcem ponudile publikacije na temo EU.

Vse pomurske občine pozivamo, da se vključijo v projekt in s tem prispevajo k večji stopnji informiranosti prebivalstva o Evropski uniji.

Evropska komisija poziva države članice k pospešenemu uvajanju komunikacijske tehnologije v avtomobilih "eCall"

Evropska komisija je vse države članice EU še zadnjič pozvala k pospešitvi prostovoljnega izvajanja nove komunikacijske tehnologije v avtomobilih, imenovane „eCall", ki bi letno lahko rešila 2500 življenj. V primeru, da je avtomobil udeležen v resni prometni nesreči, sistem eCall samodejno pokliče enotno evropsko telefonsko številko za klic v sili 112 in podatek o položaju avtomobila pošlje najbližji reševalni službi. Za zdaj javni organi, proizvajalci avtomobilov in mobilni operaterji sistem uporabljajo na prostovoljni osnovi, v nobeni državi EU pa še ni operativen. Čeprav je tehnologija pripravljena in je sektor soglašal s skupnimi standardi za celotno EU, se šest držav zaradi pomislekov glede stroškov še vedno ni pripravljenih zavezati k izvajanju sistema. Programski dokument, ki ga je danes predstavila Komisija, vsebuje strategijo za uvedbo cenovno ugodnega sistema za klic v sili v vsa nova vozila v Evropi do leta 2014. Strategija bi se začela izvajati naslednje leto. Leta 2008 je v več kot 1,2 milijona nesrečah na evropskih cestah umrlo okoli 39 000 ljudi, več kot 1,7 milijona pa je bilo ranjenih.

Evropska komisija sprejela smernice za spodbujanje medijske pismenosti Evropejcev

Evropska komisija je na pobudo Evropskega parlamenta sprejela smernice, s katerimi države članice EU in medijski sektor poziva k spodbujanju medijske pismenosti Evropejcev. Medijska pismenost pomeni sposobnost dostopanja do medijev in medijskih vsebin, njihovega razumevanja in kritičnega vrednotenja ter komuniciranja v različnih kontekstih. Na Švedskem, Irskem in v Združenem kraljestvu je medijska pismenost že del šolskega učnega načrta, Evropska komisija pa je danes vse države članice povabila k razpravi o tem, kako bi lahko medijsko opismenjevanje dobilo vidnejše mesto v šolskih programih, ki so sicer v pristojnosti držav članic. Z usposabljanjem za izboljšanje medijske pismenosti bi se državljani lahko naučili uspešneje uporabljati iskalnike, šolarji bi na primer spoznali, kako se posname film ali kako deluje oglaševanje, uporabniki medijev pa bi bili bolje opremljeni z znanji glede tveganj v zvezi s širjenjem svojih osebnih podatkov in načini zaščite zasebnosti. Iz poročila o digitalni konkurenčnosti Evrope, ki ga je Evropska komisija objavila v začetku avgusta, je sicer razvidno, da postajamo vedno spretnejši uporabniki interneta in računalnika, saj je digitalno pismenih kar 60 % Evropejcev, to pa je tudi pomemben del medijske pismenosti. Obenem je raziskava pokazala, da čeprav je internet cenovno dostopnejši, 24 % Evropejcev, ki doma nimajo interneta, dejalo, da ga nimajo zato, ker ga ne znajo uporabljati.

18 milijonov EUR za raziskave pri razvoju naslednje generacije mobilnih omrežij G4

Evropska unija bo po 1. januarju 2010 namenila 18 milijonov evrov za raziskave, ki bodo podprle naslednjo generacijo mobilnih omrežij 4G. Evropska komisija je namreč julija sprejela odločitev o začetku financiranja raziskav za razvoj tehnologije LTE-A (Long Term Evolution Advanced), ki je izboljšana različica tehnologije LTE. Po mnenju Komisije ima uvedba tehnologij LTE in LTE Advanced zelo velik potencial. Tehnologija LTE bo med drugim okrepila zmogljivosti operaterjev omrežij in jim omogočila, da zagotovijo hitrejši mobilni širokopasovni dostop do interneta za več uporabnikov ob nižjih cenah. Tehnologija LTE Advanced bo povečala hitrosti mobilnega širokopasovnega dostopa na 1 gigabit na sekundo in tako omogočila mobilnim uporabnikom, da v celoti izkoristijo zahtevne internetne storitve, kot sta visokokakovostna televizija ali video na zahtevo („video on demand"). Tehnologija LTE bi lahko tudi prispevala k zmanjšanju „digitalnega prepada" med podeželskimi in mestnimi območji, saj bi mobilni širokopasovni internet prinesla v redkeje naseljene regije. EU bo v obdobju 2007-2013 vložila več kot 700 milijonov evrov v raziskave glede omrežij prihodnosti, polovica teh sredstev pa bo namenjena brezžičnim tehnologijam, ki prispevajo k razvoju omrežij 4G in omrežij za še naprednejše tehnologije.

Izdana priporočila za izvajanje ukrepov na področju javnega zdravja za pandemijo nove gripe

Odbor Evropske unije za zdravstveno varnost in organi, pristojni za zgodnje opozarjanje in odzivanje (HSC/EWRS) so na predlog Evropske komisije soglasno sprejeli dve posebni izjavi o ukrepih na področju javnega zdravja za virus gripe tipa A (H1N1) 2009. Izjavi določata usklajen evropski pristop pri zapiranju šol za zaščito javnega zdravja ter pri vzpostavljanju ravnovesja med prostim gibanjem ter zdravstveno zaščito za potnike, ki kažejo simptome gripe. Omenjeni izjavi sodita v širši kontekst strateškega načrtovanja in pripravljenosti za usklajeno evropsko delovanje proti pandemiji gripe tipa A (H1N1) 2009. Gre tudi za podlago za izvajanje skupnih ukrepov na področju javnega zdravja med državami članicami in Evropsko komisijo, s čimer bi zagotovili učinkovit in usklajen odziv na pandemijo na ravni EU. Glede na razvoj dogodkov je moč obe izjavi po potrebi tudi spremeniti oziroma dopolniti.

Letno poročilo o delovnem času v EU

Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) je nedavno objavila letno poročilo o delovnem času v Evropski uniji. Povprečni kolektivno dogovorjeni tedenski delovni čas v EU je v letu 2008 ostal nespremenjen in je znašal 38,6 ur. V starih članicah (EU15) so v povprečju delali 37,9 ur na teden, medtem ko je povprečni delovni teden v novih državah članicah trajal 39,5 ur. Najdaljši delovni tedni zaposlenih s polnim delovnim časom so bili zabeleženi v Romuniji (41,8) ter na Češkem in v Latviji (41,7), v Sloveniji (41,4), najkrajši pa v Franciji (38,4), Belgiji (38,6) in na Irskem (38,9). Poročilo tudi ugotavlja, da je v EU povprečno število dni plačanega dopusta 25,2 dneva na leto, s tem da imajo nekatere države tudi do tri tedne več plačanega dopusta kot ostale. Glede na razpoložljive podatke so na vrhu lestvice Švedska s 33 dnevi ter Danska in Nemčija s 30 dnevi, najmanj plačanega dopusta pa imajo v Estoniji in na Cipru (20) ter v Romuniji (21).

V EU skoraj pol milijarde prebivalcev

Po ocenah evropskega statističnega urada Eurostat je v EU27 1. januarja 2009 živelo 499,8 milijona prebivalcev (1. januarja 2008 497,7 milijona). Prebivalstvo EU27 se je v letu 2008 povečalo za 2,1 milijona; k temu so migracije prispevale 1,5 milijona, naravni prirastek pa 0,6 milijona. Letna stopnja rasti prebivalstva tako znaša +0.4%. V državah z evrom je po ocenah Eurostata 1. januarja 2009 živelo 328,7 milijona prebivalcev (1. januarja 2008 327,1 milijona). Število prebivalcev v območju evra je v letu 2008 naraslo za 1,6 milijona - migracije so k temu prispevale 1,2 milijona in naravni prirastek 0,4 milijona. Letna stopnja rasti prebivalstva v območju evra znaša +0.5%. Povečala se je tudi stopnja rodnosti - v EU27 se je v letu 2008 rodilo 5,4 milijona otrok, kar pomeni, da se je na 1000 prebivalcev rodilo 10,9 otroka. Med letoma 2007 in 2008 se je stopnja rodnosti povečala v vseh državah članicah EU z izjemo Nemčije. V Sloveniji je po ocenah Eurostata 1. januarja 2009 živelo 2,032 milijona ljudi (1. januarja 2008 2,01 milijona ljudi), v letu 2008 pa se je rodilo 21.000 živorojenih otrok. V Sloveniji so leta 2008 zabeležili 10,5 rojstev živorojenih otrok na 1000 prebivalcev (9,9 rojstev živorojenih otrok na 1000 prebivalcev v 2007).

Gozdni požari uničili že 200 tisoč hektarov površin

Gozdni požari so po ocenah evropskega informacijskega sistema za gozdne požare (EFFIS) letos zajeli že 200.000 hektarov površin v EU, medtem ko so lani ognjeni zublji v celem letu uničili 180 000 hektarov. EFFIS na podlagi satelitskih slik dnevno posodablja zemljevide območij, ki so jih zajeli požari in se raztezajo na najmanj 40 hektarih. Med najbolj prizadetimi državami sta bili letos Španija in Italija, precejšno škodo pa so utrpele tudi Francija, Grčija in Portugalska. Glede na poročilo o gozdnih požarih v Evropi za leto 2008, ki ga je danes objavil EFFIS, je bila lani v južni Evropi zaradi ugodnih vremenskih pogojev škoda zaradi požarov najmanjša po letu 1980. Zagorelo je 158.621 hektarov, kar je precej manj od siceršnjega letnega povprečja skoraj 500.000 hektarov. Tudi drugod po Evropi so gozdni požari povzročili manj škode kot je bilo povprečje zadnjih 15 let (uničili so 22.000 hektarov). Nevarnost gozdnih požarov v številnih sredozemskih regijah tudi v naslednjih dneh ostaja zelo velika.

V Sloveniji 34,4 % upad naročil v industriji

Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat se je obseg novih naročil v industriji junija 2009 v primerjavi z majem 2009 v območju evra povečal za 3,1 %, v celotni EU pa zmanjšal za 0,4 %. Če ne upoštevamo naročil v ladjarstvu ter na področju železniške in letalske opreme, so se industrijska naročila v območju evra junija povečala za 1,9 %, v EU-27 pa za 1,1 %. V primerjavi z istim obdobjem lani so v območju evra zabeležili 25,1-odstotni, v EU-27 pa 24-odstotni upad industrijskih naročil. Glede na razpoložljive podatke so rast mesečnih naročil (maj 2009-junij 2009) zabeležili v enajstih državah članicah EU, padec pa v osmih, medtem ko je stanje na Portugalskem ostalo nespremenjeno. Najvišjo mesečno rast so beležili na Irskem (14,8 %), v Bolgariji (13,8 %) in na Madžarskem (13,1 %), največji padec pa na Danskem (-29,9 %), Poljskem (-6,7 %) in v Litvi (-4,9 %). V Sloveniji se je obseg novih naročil junija znižal za 3,9 %, na letni ravni pa za 34,4 %, kar Slovenijo skupaj z Litvo (-41,3 %), Grčijo (-36,2 %), Finsko (-34,5 %) in Estonijo (-33,7 %) uvršča med države, ki so zabeležile največji upad naročil glede na letni ravni (junij 2008-junij 2009).

Slovenija junija zabeležila porast obsega trgovine na drobno

Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je junija 2009 v primerjavi z mesecem prej obseg trgovine na drobno v območju evra upadel za 0,2%, v celotni EU pa se je povečal za 0,1%. Med državami članicami, za katere je imel Eurostat na voljo podatke, se je junija 2009 na mesečni ravni celoten obseg trgovine na drobno povečal v sedmih in upadel v desetih. Največji porast je zabeležila Slovenija (+1,7%), sledita ji Estonija (+1,4%) in Velika Britanija (+1,3%), medtem ko so največji upad zabeležili v Latviji (-5,1%), Romuniji (-3,8%) in Nemčiji (-1,8%).

Industrijska proizvodnja junija v primerjavi z majem navzdol

Po podatkih Evropskega statističnega urada Eurostat se je sezonsko prilagojena industrijska proizvodnja junija 2009 v primerjavi z majem 2009 v območju evra zmanjšala za 0,6 %, v EU27 pa za 0,2 %. V primerjavi z junijem 2008 se je industrijska proizvodnja v območju evra zmanjšala za 17 %, v EU27 pa za 15,6 %. Glede na razpoložljive podatke se je industrijska proizvodnja povečala v desetih državah članicah, upadla v sedmih, med drugim tudi v Sloveniji (-1 %), v Nemčiji pa je ostala nespremenjena. Največji porast so beležile Irska (+9,3 %), Nizozemska (+2,1 %) in Poljska (+1,7 %), največji upad pa Danska (-2,7 %), Italija (-1,2 %) in Bolgarija (-1,1 %). Primerjava na letni ravni je pokazala, da se je industrijska proizvodnja glede na junij 2008 zmanjšala v vseh državah članicah, za katere so podatki na voljo, razen na Irskem, od tega najbolj v Estoniji (-30,1 %), Sloveniji (-22,2 %) in Italiji (-21,9 %).

Letna in mesečna inflacija v Sloveniji v juliju navzdol

Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je bila stopnja letne inflacije v območju evra julija v primerjavi z junijem 2009 -0,7 %, v celotni EU pa 0,2 %. Leto pred tem so v območju evra zabeležili 4-odstotno, v EU pa 4,4-odstotno inflacijo. Julija letos je mesečna inflacija v območju evra znašala -0,7 %, v EU pa -0,5 %. Najnižje stopnje letne inflacije so julija zabeležili Irska (-2,6 %), Belgija (-1,7 %) in Luksemburg (-1,5 %), najvišje pa Romunija (5 %), Madžarska (4,9 %) in Poljska (4,5 %). V primerjavi z junijem se je letna inflacija znižala v dvajsetih državah članicah, v eni je ostala nespremenjena, povečala pa se je v petih. V Sloveniji je bila letna inflacija julija -0,6 %, mesečna pa -0,8 %.

Mreža Evropskih potrošniških centrov v letu 2008 obravnavala več kot 62 tisoč primerov

Evropska komisija je objavila letno poročilo o delovanju mreže Evropskih potrošniških centrov (ECC-Net) za leto 2008. Kot kažejo podatki iz poročila, je mreža v letu 2008 obravnavala več kot 62.000 primerov, v katerih so se potrošniki v EU obrnili na centre po nasvet ali pomoč v zvezi s težavami pri čezmejnih nakupih, tako osebnih kot tudi preko spleta. Gre za 22-odstotno povečanje števila potrošnikov, ki so se neposredno obrnili Evropske potrošniške centre. V letu 2008 se je največ pritožb nanašalo na promet (33%, od tega je bilo 80% primerov povezanih z letalskim prometom), rekreacijske storitve (25%) ter na storitve v hotelih in restavracijah (13%). Problemi so se nanašali na izdelke in storitve (25%), dostavo (18%), pogodbene pogoje (16%) ter na nepoštene trgovske prakse (14%). Več kot polovica težav se je nanašala na spletno nakupovanje. Poročilo navaja številne konkretne primere, v katerih so centri pomagali potrošnikom, nudi informacije o skupnih projektih ter vsebuje povzetke dejavnosti centrov v posamezni državi članici.

Novi magistrski in doktorski programi v okviru programa Erasmus Mundus

Evropska komisija je izbrala 50 novih magistrskih programov in 13 skupnih doktorskih programov v okviru programa Evropske unije Erasmus Mundus. Novo izbrani študijski programi vključujejo 296 univerz iz Evrope in 70 partnerskih univerz iz številnih držav po vsem svetu. V študijskem letu 2010/2011 bodo študenti tako lahko izbirali že med 116 magistrskimi programi, za katere so predvidene štipendije. Skupni doktorski programi so letos novost. Vključujejo 65 evropski univerz in 12 univerz iz držav izven Evrope. Erasmus Mundus je evropski program sodelovanja in izmenjave študentov in profesorjev na področju visokega šolstva med evropskimi državami in državami ostalega sveta. Od njegove uvedbe leta 2004 do vključno študijskega leta 2009/2010 je bilo za študij, raziskovanje ali poučevanje v okviru programa Erasmus Mundus izbranih več kot 7800 študentov in več kot 1600 univerzitetnih profesorjev.

SOLVIT - rešen primer

Poslovanje slovenskega podjetja na Nizozemskem (Slovenija / Nizozemska)

Slovensko podjetje je pridobilo posel na Nizozemskem, in sicer na področju izvajanja storitev v ladjedelništvu. Zato je na Nizozemsko napotilo svoje delavce, ki so državljani Hrvaške in Srbije in so imeli predhodno urejeno dovoljenje za bivanje in delovno dovoljenje v Sloveniji. Glede na to ne bi smelo biti težav z dovoljenjem za bivanje in delovnim dovoljenjem na Nizozemskem, čeprav napoteni delavci niso državljani EU.

V praksi pa se je zapletlo: Namreč ko bi moral slovenski podjetnik plačati davek na plače na Nizozemskem, je moral pri nizozemski oblasteh dobiti za vsakega napotenega delavca t.i. "BSN No"; težava je bila v tem, da je pristojni nizozemski organ za izdajo "BSN No" zahteval vizume, češ da gre za državljane tretjih držav.

Glede na to, da se zadeva ni premaknila z mrtve točke, je slovenski podjetnik prosil za pomoč slovenski Center SOLVIT, ki je takoj vzpostavil stik z nizozemskim Centrom SOLVIT. Kar nekaj časa je trajalo, da so na nizozemski strani 'razvozlali' zapleteni primer, v reševanje katerega so bila vključena tri nizozemska ministrstva in lokalna skupnost. Na koncu so se strinjali, da napoteni delavci ne potrebujejo vizuma. Hkrati so podrobno pojasnili celoten postopek, kako naj slovenski podjetnik ukrepa in katere nizozemske institucije naj kontaktira, da bo za svoje napotene delavce pridobil "BSN No" in posledično izpolnil obveznosti glede plačila davka na plače.

Rešitev je bila predlagana v 10 tednih.

Odkrijte drugačno Evropo, bodisi kot pravi bodisi kot domišljijski popotniki

Zanimive poti sta se v času predsedovanja Slovenije Svetu EU lotila novinar Sebastijan Kopušar in fotoreporter Bojan Velikonja - 13. marca 2008 sta se z avtodomom odpravila iz Ljubljane proti Budimpešti in se po obisku 26 prestolnic in skoraj 17.000 prevoženih kilometrih 40 dni kasneje vrnila v glavno mesto takrat predsedujoče države. Prevozila sta Balkanski, Apeninski in Pirenejski polotok, skočila v Veliko Britanijo in na Irsko, po Beneluksu osvojila Skandinavijo, se prek baltske trojice pregrizla v Srednjo in Vzhodno Evropo ter se po obisku Dunaja vrnila domov.

Logistično zahtevno in telesno naporno nizanje glavnih mest sta si otežila z nalogo, da na poti ne bosta kršila prometnih predpisov in drvela po avtocestah. V združeni Evropi sta iskala stvari, ki nas povezujejo, in tiste, ki nas ločujejo, in sicer tako, da sta ponoči potovala, čez dan pa obiskala posamezno mesto.

Poleg avtodoma je bilo njuno drugo prevozno sredstvo še trajekt: z njim sta se iz Londona odpravila proti Dublinu (za skorajda neverjetno ceno, saj sta za dve osebi in avto v obe smeri plačala kar štiristo funtov), se devet ur vozila iz Stockholma do Helsinkov ter s Sicilije »odjadrala« na Malto in obiskala La Valletto. Mesto z vsega 6000 prebivalci je bilo v času njunega obiska spremenjeno v ogromen oder za osupljivo velikonočno procesijo, v kateri so Maltežani prenašali lesene konstrukcije s prizori iz križanja. Zgodbo o trpljenju so podoživeli s trpljenjem, ob godbi pa jih je spodbujalo pol mesta.

Protiutež drobni baročni La Valetti je bilo mesto feniks, gromozanska Varšava, ki ima zaradi različnih arhitekturnih slogov resnično veliko obrazov. Staro mestno jedro, ki so ga po drugi svetovni vojni popolnoma obnovili (od tod ime feniks), je prečudovito. Drug obraz kažejo velike socialistične soseske, tipične za obdobje življenja za železno zaveso. Zelo impresivne so tudi supermoderne stolpnice »novega veka«, ki se dobesedno dotikajo neba. Takšna pot bi bila brez navigacijske naprave precej bolj težavna, kar sta Sebastijan in Bojan ugotovila pri iskanju nekdanjega geografskega središča Evrope. Prepuščena sama sebi sta se do njega dokopala po skoraj dveh urah, čeprav je iz prestolnice Litve oddaljeno le 20 kilometrov. Ne zgolj občasne, ampak kar stalne preglavice pa jima je povzročalo parkiranje, pri čemer sta ugotovila, da bolj kot greš proti zahodu, bolj izganjajo avtodome iz mest. Druga največja nadloga so bile bodisi razrite bodisi prenatrpane ceste in dela na njih, sledijo pa jim, kot pravita, nori vozniki. Vozniško najbolj »blazni« Evropejci so po njunih izkušnjah Grki.

Sir sončnega obrata, grenadirski marš, lisasti pes ... Gastronomsko raznolikost članic EU in treh kandidatk za članstvo v Uniji (Hrvaške, Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije in Turčije) lahko spoznate s pomočjo kuharske knjige »Večerja za 30«.

Občutek največje domačnosti sta doživela med potepanjem po luksemburških ulicah; počutila sta se, kot da bi se sprehajala po Čopovi ulici v Ljubljani. V majhni državi namreč kar mrgoli Slovencev, ki si plačo služijo kot prevajalci Evropske komisije in Evropskega parlamenta ali kot pravniki lingvisti na Sodišču Evropskih skupnosti. Pridih EU je močno prisoten tudi v Latviji, ki je polna tujih študentov, vključenih v program študentskih izmenjav Erasmus. V Rigi je njihov drugi dom French bar, ki je tudi sicer priljubljeno shajališče zabave željnih. Kot se je izkazalo, pa sta poleg zabave precej pogost spremljevalec nočnega življenja v Rigi tudi divjanje in nasilje. Druge zanimivosti z njune poti najdete na http://blog.dnevnik.si/?author=5.

Vir: EUekspres - Bilten Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji

Evroskeptik?

Ta izraz se pogosto uporablja za osebo, ki nasprotuje evropskemu povezovanju ali je „skeptična" do EU in njenih ciljev.

Generalni direktorat/GD?

Glavne institucije EU (Komisija, Svet in Parlament) so organizacijsko razdeljene v „generalne direktorate" (GD). Vsak generalni direktorat je pristojen za določene naloge ali politična področja. Upravni vodja generalnega direktorata je „generalni direktor" (tudi za ta izraz se včasih uporablja kratica „GD").

Köbenhavnska merila?

Junija 1993 so voditelji EU na srečanju v Köbenhavnu določili tri merila, ki jih mora država kandidatka izpolniti, preden se lahko pridruži Evropski uniji. Imeti mora stabilne institucije, ki zagotavljajo demokracijo, vladavino prava in človekove pravice ter spoštovanje manjšin. Imeti mora tudi delujoče tržno gospodarstvo. Prevzeti mora acquis ali pravni red EU ter podpreti vse cilje Evropske unije. Poleg tega mora imeti javno upravo, usposobljeno za uporabo in izvajanje zakonov EU v praksi. EU si pridržuje pravico, da odloči, kdaj država kandidatka izpolnjuje ta merila in kdaj je EU pripravljena sprejeti novo državo članico.

Protimonopolna zakonodaja?

EU si prizadeva, da na enotnem trgu zagotovi pošteno in svobodno konkurenco ter da podjetja med seboj tekmujejo in se ne dogovarjajo na skrivaj. Predpisi EU prepovedujejo sporazume, ki omejujejo konkurenco (npr. tajne sporazume med podjetji o zaračunavanju umetno zvišanih cen), in zlorabe prevladujočega položaja podjetij na trgu. Tovrstne predpise imenujemo „protimonopolna" zakonodaja. Komisija ima precejšnjo moč prepovedi protikonkurenčnega ravnanja in izrekanja kazni podjetjem, ki jim je bilo protikonkurenčno ravnanje pravnomočno dokazano.

Fotografski natečaj EDEN

Evropska komisija je razpisala fotografski natečaj EDEN (Evropske destinacije odličnosti), ki je namenjen spodbujanju bolj trajnostnega turizma. Poklicni in ljubiteljski fotografi iz vse Evrope so vabljeni, da pošljejo svoje fotografije, ki prikazujejo trajnosten in odgovoren turizem v EU. Žirija, ki jo bodo sestavljali znani fotografi in osebnosti iz sveta umetnosti, bo konec septembra izbrala tri najboljše fotografije. Zmagovalci bodo prejeli nagrade, njihove fotografije pa bodo konec leta razstavljene v Evropskem parlamentu. Projekt EDEN, katerega začetki segajo v leto 2006, spodbuja trajnostne modele za razvoj turizma v EU. Evropska komisija vsako leto v tesnem sodelovanju z nacionalnimi turističnimi organizacijami izbere temo, letos je ta "turizem in zavarovana območja", v vsaki sodelujoči državi pa se izbere po ena turistična destinacija. V letu 2008 je priznanje Evropska destinacija odličnosti prejela dolina Soče.

Rok za oddajo fotografij je 18. september 2009.

Evropsko ukrepanje na področju drog

Generalni direktorat za pravosodje, svobodo in varnost Evropske komisije je sprožil pobudo, Evropsko ukrepanje na področju drog (EAD), s pomočjo katere želi zagotoviti močan, usklajen in uravnotežen odziv na naraščajočo problematiko drog, ki vpliva na celotno evropsko družbo.

Cilj pobude je, da organizacije in posamezniki prevzamejo del odgovornosti pri reševanju resnih vprašanj povezanih z drogami. Če ste zaskrbljeni nad problematiko drog in bi radi kaj spremenili, Vas vabimo, da podpišete zavezo, ki bo predstavljala Vašo resnično zavezanost za sodelovanje v konkretnih akcijah, kot so: ozaveščanje o prepovedanih drogah in nevarnostih, ki jih prinaša zloraba, opozarjanje na pogubne gospodarske in socialne posledice, ki jih zlasti med mladimi lahko prinaša zloraba drog te preprečevanje zlorabe drog in prispevanje k zmanjšanju tveganj, ki so povezani z njo. Zaveza se lahko nanaša tudi na odgovoren odnos do legalnih substanc, kot so alkohol in zdravila na recept.

Prepričani smo, da lahko vsaka organizacija in posameznik prispeva praktične in kreativne pobude, ki pozitivno vplivajo na to, kako se evropska družba v splošnem pogledu obnaša na področju drog. Vaša zaveza naj bo preprosta, konkretna in izmerljiva. Lahko na primer delite letake o drogah, se o njih pogovarjate s prijatelji, družinskimi člani in sodelavci, na to temo priredite delavnico, sponzorirate raziskave s področja drog ali pomagate pri nacionalnih kampanjah za izboljšanje ozaveščenosti.

Evropska komisija vašega delovanja sicer ne more neposredno financirati, ampak bo Vaše osebno ukrepanje podprla na način, da bo Vaši kampanji zagotovila javno platformo in orodja. Vaše angažiranje bo opazno po vsej Evropski uniji. Pozivamo Vas, da izpolnite prijavni obrazec in podpišete zavezo. Evropska komisija bo preučila Vašo prijavo. Po odobritvi prijave in podpisu zaveze boste prejeli svoj podpisnikov paket, ki vsebuje: potrdilo EAD, podpisnikova plaketa in CD-ROM s promocijskim materialom.

Koordinator projekta v RS Sloveniji je Zavod PIP, ki bo podpisnikom nudil pomoč pri oblikovanju zavez in jih obveščal o aktualnih dogodkih v okviru pobude Evropsko ukrepanje na področju drog (EAD).

Vaše delovanje bo ne glede na svojo obliko neposredno prispevalo k izboljšanju ozaveščenosti družbe o drogah, odprlo širšo razpravo ter spodbudilo izmenjavo najboljših praks med evropskimi strokovnjaki s tega področja.